Odbojni spektri in fotokemična učinkovitost pri navadnem rogovilarju (Pseudevernia furfuracea Zopf.)Erznožnik, Tina (Avtor) Trošt Sedej, Tadeja (Mentor) grmičasti lišajiProučevali smo odbojnost lišajske steljke navadnega rogovilarja (Pseudevernia furfuracea Zopf.). Navadni rogovilar spada med grmičaste lišaje, zato je zanj značilno, da je na onesnažen zrak bolj občutljiv kot drugi gradbeni tipi lišajev. Ker nima razvite prave povrhnjice pretežno pasivno absorbirajo tako onesnažila kot hranila preko celotne zunanje površine. Meritve smo opravljali na suhih in navlaženih ter onesnaženju neizpostavljenih in izpostavljenih lišajskih steljkah. Izmerili smo odbojnost lišajske steljke v območju 280 do 800 nm ter potencialno fotokemično učinkovitost. Želeli smo raziskati spremembe odbojnih spektrov in morebitno povezanost s fotokemično učinkovitostjo, ki je pokazatelj vitalnosti lišajske steljke. Zanimalo nas je tudi ali se odbojni spektri lišajskih steljk razlikujejo pri lišajih, ki so izpostavljeni različnim okoljskih razmerah. Rezultati so pokazali, da so odbojni spektri lišajskih steljk nižji v UV spektru in višji v IR območju, kar je posledica biokemijskih, anatomskih in morfoloških značilnosti. Razlike v odbojnosti so bile razvidne v vidnem delu spektra, kar lahko pripišemo variabilnosti fotosinteznih barvil in glivne komponente v lišaju, ki je odgovorna za obarvanje in sekundarne metabolne procese. Meritve fotokemične učinkovitosti so pokazale, da imajo metabolno aktivne lišajske steljke, ki so bile izpostavljene onesnaženemu zraku, manjšo fotokemično učinkovitosti.[T. Erznožnik]20152015-09-29 05:12:58Diplomsko delo/naloga72685UDK: 58(043.2)COBISS_ID: 10713417sl