<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Šolski vrt v sodelovanju z ekološko kmetijo</dc:title><dc:creator>Fister,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološko kmetovanje</dc:subject><dc:subject>aktivno učenje</dc:subject><dc:subject>učenje na prostem</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Šolski vrt daje možnosti za izkušenjsko učenje o zdravem načinu prehranjevanja, pri čemer se otroci ozaveščajo o izvoru hrane, o razvoju, pridelavi in predelavi vrtnin. Le z aktivnim sodelovanjem pri takšnih dejavnostih bodo lahko kot odrasli člani družbe zavestno odločali o tem, kakšno hrano bodo jedli, kako bodo ravnali z zemljo, ki je vir preživetja, ter si prizadevali za samooskrbo našega naroda. Neposreden stik z delom kmeta prispeva k boljšemu odnosu do zelenih poklicev in k odločanju za zaposlitev v poklicih, ki so prijazni do okolja. V raziskavi smo raziskali, koliko otroci prve triade poznajo vrtnine, njihov izvor in razvoj ter ali lahko z aktivnim vključevanjem v dejavnosti pridelave hrane izboljšamo njihovo znanje o vrtninah in odnos do uživanja vrtnin. Preverjali smo tudi, ali z vključevanjem otrok v dejavnosti, pri katerih dobijo neposredne izkušnje z delom kmeta, izboljšamo odnos do poklica kmeta. Dejavnosti smo pripravili in izvajali s skupino otrok iz prve triade, ki je v šoli obiskovala naravoslovni krožek. Pol leta smo obdelovali šolski vrt, na katerem smo posadili in posejali zelenjavo, žito, zelišča in jagode, zanje skrbeli ter si ob primernem času iz lastnih pridelkov pripravili okusne malice. Aktivnosti na vrtu smo tesno povezali z dejavnostmi na ekološki kmetiji Pôrta, kjer so otroci spoznavali še druge vidike, povezane z ekološko pridelavo hrane – spoznavali smo delo kmeta, pomen ekološkega kmetijstva, pomen domačih živali na kmetiji in živali v vrtnih tleh, predelavo žita, orodje in kmetijske stroje. Individualne intervjuje smo pred dejavnostmi in po njih izvedli z eksperimentalno in kontrolno skupino. Otroci, ki so pri dejavnostih sodelovali, so bili pri drugem intervjuvanju veliko uspešnejši pri prepoznavanju in poimenovanju vrtnin ter so imeli občutno natančnejšo predstavo o njihovem razvoju. Dokazali smo, da izkušnje s pridelavo in pripravo vrtnin pozitivno vplivajo na stališča otrok do uživanja vrtnin, saj so jih imeli po dejavnostih raje kot prej. Izboljšal se je tudi njihov odnos do poklica kmeta. Ugotavljamo, da pridelava hrane na šolskem vrtu omogoča spoznavanje zakonitosti narave, spodbuja zdrav življenjski slog, vzgaja za trajnostni razvoj in vključuje učenje z glavo, srcem in rokami. Vrtnarjenje otrokom veliko pomeni in delo na vrtu bi moralo postati obvezen del aktivnosti na vsaki vzgojno-izobraževalni enoti.</dc:description><dc:publisher>[Z. Fister]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-29 05:06:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72510</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.016:635043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10688329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
