<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba komunikacijske matrike pri predšolskem otroku s cerebralno paralizo</dc:title><dc:creator>Makovec,	Manuela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrok s cerebralno paralizo</dc:subject><dc:subject>komunikacijska matrika</dc:subject><dc:subject>govorno-jezikovna komunikacija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Motnje v razvoju govorno-jezikovne komunikacije povzročajo težave že predšolskemu otroku. Ne glede na vzrok, ki povzroča odstopanje v razvoju komunikacije, razvoj govorno-komunikacijskih spretnosti sovpliva tudi na ostala področja otrokovega razvoja. Za nudenje ustreznih stimulacij, ki bi otroku pomagale na višjo stopnjo v razvoju komunikacije, je potrebna natančna in realna ocena otrokovih komunikacijskih spretnosti. Ob vključitvi otroka v vrtec tudi vzgojitelj postane oseba, ki ne nudi zgolj ustreznih spodbud, ampak lahko tudi ocenjuje komunikacijske spretnosti posameznega otroka. Ob realni oceni komunikacijskega profila otroka lahko vzgojiteljica v okviru njenih strokovnih kompetenc nudi spodbude, ki so primerne za posamezni nivo v razvoju komunikacije. Vzgojitelj je skozi vsakodnevno interakcijo z otrokom v vrtcu ena izmed pomembnih oseb, ki lahko ob nudenju ustreznih spodbud pomaga ali v nasprotnem primeru škodi otrokovemu razvoju.

V diplomskem delu sem skozi teoretična izhodišča o cerebralni paralizi, ki je v dotični študiji primera ključni vzrok za motnje v govorno-jezikovni komunikaciji pri predšolskem otroku, na podlagi razvojne psihologije ločila tipični otroški razvoj od tistega, ki od njega odstopa. S povezovanjem empiričnega dela s teorijo sem prišla do pomembnih ugotovitev. Za opis otrokovega komunikacijskega profila sem uporabila instrumentarij Komunikacijsko matriko. S primerjavo dveh profilov, ki sva ju ocenjevali dve različni ocenjevalki, sem v diplomskem delu ugotovila pomembnost dejavnikov, ki lahko vplivajo na nerelevantno ocenjevanje. 

Komunikacija poteka vedno in povsod. Otrokom, ki zaradi razvojnega primanjkljaja niso zmožni razviti sistem družbeno sprejemljive komunikacije, lahko s primernim pristopom omogočimo, da razvijejo svoj sistem komuniciranja, s katerim bodo shajali v življenju.</dc:description><dc:publisher>[M. Makovec]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-15 04:50:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72359</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.831-053.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10685001</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
