<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spoznavanje živali v vrtčevskem eko vrtu</dc:title><dc:creator>Rozman,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>začetno naravoslovje</dc:subject><dc:subject>aktivno učenje</dc:subject><dc:subject>eko vrt</dc:subject><dc:subject>živali v vrtu</dc:subject><dc:subject>vrtčevski vrt</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Vrtnarjenje je dejavnost, ki predšolskim otrokom prinaša veliko spodbud za napredek tako na področju začetnega naravoslovja kot tudi na mnogih drugih področjih dejavnosti. Mnogi vrtci obdelujejo vrtove, vendar se po dosedanjih izkušnjah daje rastlinskemu delu živega v vrtu mnogo več poudarka kot živalskemu. Vloga živali v eko vrtu pa je velika, saj nam nekatere lahko močno zmanjšujejo pridelek, medtem ko so druge v vlogi plenilcev, opraševalcev ali zaradi vključenosti v proces kroženja snovi in s tem izboljševanja rodovitnosti prsti dobrodošle. 
Cilj diplomskega dela je bil raziskati, koliko 5–6 let stari otroci vedo o živalih v eko vrtu (ali poznajo značilnosti in vlogo teh živali v eko vrtu) in kakšen je odnos otrok do teh živali. Nadaljnji cilj je bil zasnovati in izvesti dejavnosti, v katerih bi otroci tematiko spoznavali s čim več neposrednih izkušenj, in ugotoviti vpliv teh izkušenj na znanje in odnos otrok do živali v eko vrtu.
Začetne predstave otrok sem ugotavljala s polstrukturiranimi individualnimi intervjuji, ki sem jih izvedla v eksperimentalni in kontrolni skupini otrok (vsaka skupina je štela 24 otrok). Z otroki eksperimentalne skupine sem izvedla projekt, ki je obsegal 8 dni dejavnosti v vrtčevskem vrtu. Po opravljenih dejavnostih sem intervjuje ponovila v obeh skupinah in na podlagi razlik med odgovori in odzivov otrok obeh skupin sklepala o vplivu izvedenih dejavnosti na znanje in odnos otrok do živali v eko vrtu.
Rezultati so pokazali, da je bilo začetno poznavanje živali v eko vrtu med otroci obeh skupin skromno. V povprečju so znali našteti le od 1 do 3 živalske vrste, ki živijo v vrtu, in večinoma njihove vloge v vrtu niso poznali. Po opravljenih dejavnostih pa se je znanje o tej tematiki pri otrocih eksperimentalne skupine v primerjavi s kontrolno bistveno izboljšalo. Našteti so znali večje število živalskih vrst in poznali njihovo vlogo v vrtu. Z neposrednimi izkušnjami se je izboljšal odziv otrok ob stiku z živo živaljo. Razlike sem ugotovila tudi v odnosu do vrtnih živali – pri otrocih eksperimentalne skupine so dejavnosti pripomogle k bolj pozitivnemu odnosu in zmanjšanju predsodkov do živali v eko vrtu. V okviru raziskovanja odnosa sem ugotavljala tudi, kako otroci doživljajo odnos plenilec–plen. Otrokom sem omogočila opazovanje prehranjevanja pikapolonic z živimi listnimi ušmi, otroci pa so se izražali o svojem doživljanju ob tem. Ugotovila sem, da so otroci ob opazovanju prehranjevanja pikapolonic kazali sprejemanje in razumevanje dejstva, da morajo nekatera živa bitja umreti, da lahko druga preživijo. Ob tem so se na konkretnem primeru učili osnov ekologije in spoznavali biološko borbo proti škodljivcem.
Dejavnosti spoznavanja živali v eko vrtu so otroke močno pritegnile. Zaključujem, da so tovrstne dejavnosti dragocena priložnost za napredek otrok. Rezultati diplomskega dela potrjujejo pomen vrtčevskega vrta kot spodbudnega učnega okolja.</dc:description><dc:publisher>[M. Rozman]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-15 04:50:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72355</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.016:59(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10684489</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
