<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Raziskujemo in ustvarjamo knjigo – participacija otrok v vrtcu</dc:title><dc:creator>Jovanovska,	Marjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>participacija</dc:subject><dc:description>Otroci v vrtcu preživijo velik del dneva, tudi do 9 ur, zato se moramo vsakokrat vprašati, ali je vrtec res prostor, ki omogoča vnašanje otrokovih želja, potreb, mnenj, predvidevanj, pričakovanj in ki omogoča sodelovanje otrok pri načrtovanju ter organizaciji življenja in dela v tej vzgojno-izobraževalni ustanovi. Participacija, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2000) enači z udeležbo in sodelovanjem posameznikov, mora biti otroku prijazna, varna, nediskriminatorna in etična (Save the Children, 2003, v Rutar, 2013). Pomemben premik k drugačnemu pojmovanju otroštva in participacije otrok predstavlja Konvencija o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989, saj jasno izraža udeležbo otrok in ne omenja samo dolžnosti, ki jih imajo odrasli do slednjih (Hart, 1990, v Batistič Zorec, 2009). Koncept participacije je zelo razvit in zavzema osrednje mesto na področju vzgojno-izobraževalnega dela v predšolskih ustanovah, ki delujejo pod okriljem pedagoškega koncepta Reggio Emilia, katerega utemeljitelj je Loris Malaguzzi. V tem pedagoškem konceptu je participacija uresničena s pedagogiko poslušanja in izražanja ter projektnim pristopom.

V prvem delu diplomskega dela pišem o teoretičnih izhodiščih participacije in kako je slednja opredeljena v pomembnih dokumentih, kot sta Konvencija o otrokovih pravicah in Kurikulum za vrtce (1999). Dotaknem se tudi dveh raziskav, ki sta participacijo obravnavali na konkretnih primerih v vrtcih. V nadaljevanju posebno pozornost namenjam pedagoškemu konceptu Reggio Emilia, ker je participacija v njem predstavljena kot ena izmed osnovnih načel; podrobneje spregovorim o značilnostih omenjenega pedagoškega koncepta, pri čemer opozorim na pomen pedagogike poslušanja in izražanja ter projektni pristop (opisujem proces raziskovanja problema zaprtega tipa, ki sem ga uporabila pri izvedbi projekta, in proces reševanja problema odprtega tipa), ki spodbujata participacijo otrok v vrtcih Reggio Emilia.

V empiričnem delu je predstavljena izvedba projekta Raziskujemo in ustvarjamo knjigo, znotraj katerega so s pomočjo raziskovanja problema zaprtega tipa imeli otroci možnost aktivnega učenja – izražali so svoje ideje, zamisli, domneve in s tem prevzemali večjo mero odgovornosti za lastno učenje.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-11 04:52:18</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>72297</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10683977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
