"Peer review" in bibliometrijski indikatorjiMatoh, Robert (Avtor) Južnič, Primož (Mentor) bibliometrijaekspertno ocenjevanjezanesljivostrazpis za financiranje raziskovalnih projektovocenjevanje znanstvenega delavrednotenje znanstvenih dosežkovSlovenijamagistrske naloge bolonjskega programaBibliometrijske metode in metode ekspertnega ocenjevanja že nekaj časa veljajo za dve prevladujoči skupini metod na področju vrednotenja znanstvenih dosežkov. Čeprav sta si po svoji naravi dokaj različni, gre od njiju po drugi strani pričakovati določene skupne značilnosti oz. rezultate, saj nenazadnje poskušata meriti isto, torej znanstveno kvaliteto. Da bi ugotovili, kakšen odnos med njima dejansko obstoji, podrobneje analiziramo obe metodi, na podlagi katerih nato oblikujemo nekaj osnovnih predpostavk na to temo. V naslednji fazi skušamo ta odnos preveriti še s pomočjo statistične analize rezultatov zadnjega javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov. Izkazalo se je, da najmanjše razlike med bibliometrijskimi in ekspertnimi ocenami obstajajo na področjih naravoslovja in humanistike; medtemko je analiza na mikro nivoju pokazala na najvišjo stopnjo povezanosti med kazalcema "normirano število čistih citatov" in "ocena izjemnih raziskovalnih dosežkov vodje projekta". Sodeč po naknadno opravljeni analizi, bi pridobljeni koeficienti lahko bili ugodnejši, če bi recenzenti pokazali večjo mero strinjanja o kvaliteti predlogov projektov. To je hkrati glavna pomanjkljivost obravnavanega sistema ekspertnega ocenjevanja, zato velja premislek o nekaterih predlogih za omejitev tega pojava, kot so število uporabljenih recenzentov na prijavo, način njihovega vrednotenja, način dodeljevanja recenzentov itd. Z manjšo izjemo na področju tehniških ved, smo za prijavitelje z odobrenim financiranjem ugotovili tudi, da njihovi bibliometrijski kazalci v povprečju niso signifikantno boljši od kazalcev zavrnjenih prijaviteljev.[R. Matoh]20122015-09-08 16:58:21Magistrsko delo/naloga72236UDK: 001:02(043)COBISS_ID: 49832802sl