<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stroškovna analiza energetske sanacije in konstrukcijske utrditve objekta Tobačne tovarne v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Starešinič,	Gabrijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosiljkov,	Vlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolinc,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cotič Smole,	Patricia	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>nedestruktivne preiskave</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>protipotresna odpornost</dc:subject><dc:subject>sanacija</dc:subject><dc:subject>stroški</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali celovito sanacijo objekta Tobačne tovarne v Ljubljani. Najprej
smo pridobili potrebne podatke o trenutnem stanju objekta. Pri tem smo uporabili tudi termokamero in
merilnik toplotnega toka. Posnetke in meritve, pridobljene z neporušnimi preiskavami, smo uporabili
kot del vhodnih podatkov za analizo energetske učinkovitosti objekta. Energetsko izkaznico smo
izdelali s programom ArchiMAID in pokazali, da energetske lastnosti stavbe niso zadovoljive glede na
sedanje zahteve standardov. Nato smo preverili učinek posameznih ukrepov energetske sanacije in ob
upoštevanju zahtev spomeniškega varstva izbrali najprimernejše. Za objekte kulturne dediščine velja,
da lahko odstopajo od minimalnih zahtev glede učinkovite rabe energije, zato smo energetsko
učinkovitost stavbe nadgradili v okviru danih robnih pogojev. Merodajne lokalne porušne mehanizme
zaradi potresne obtežbe smo določili z analizo FaMIVE, s programom SREMB pa smo preverili etažni
odziv konstrukcije. S primernimi utrditvenimi ukrepi smo zvišali potresno odpornost objekta. Le-ta je
še vedno manjša od predpisane potresne odpornosti, saj obravnavana stavba stoji na zelo neugodnih
tleh. Pripravili smo grobo oceno in primerjavo stroškov posameznih sanacijskih in utrditvenih
ukrepov. Odločili smo se za najprimernejšo izvedbo ter izdelali optimalni predlog sanacije objekta, ki
temelji na hkratni izvedbi gradbenih del. V nalogi smo pokazali, da pri hkratni izvedbi lahko
prihranimo približno 9 % celotne investicije v prenovo.</dc:description><dc:publisher>[G. Janković]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-08 05:04:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72181</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7156065</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
