<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga praktičnega usposabljanja pri oblikovanju kompetenc vzgojiteljev predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Zukić,	Melita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>profesionalni razvoj</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Praktično usposabljanje na Pedagoški fakulteti je študijska dejavnost, kjer študenti spoznavajo praktično delo, delovno okolje in organizacijo dela ter se aktivno vključujejo v posamezne delovne procese. Ob tem usvajajo znanja, razvijajo spretnosti, ki prinašajo dodano vrednost njihovem izobraževanju ter občutku kompetentnosti za opravljanje določenega poklica. V obstoječi praksi in analizah pa se vseeno kažejo potrebne vsebinske prenove. Osrednji cilj diplomskega dela je preveriti, kako študenti 3. letnika Pedagoške fakultete ocenjujejo svoje praktično usposabljanje v času študija, katere so po njihovem mnenju tiste kompetence (znanja, spretnosti, zmožnosti), ki jih obvladajo ob koncu študija in za katere menijo, da jih še nimajo dovolj razvitih. Na podlagi spoznanj iz strokovne teorije sem oblikovala anketni vprašalnik. Zanimalo me je, kako so bila izpolnjena predštudijska pričakovanja študentov predšolske vzgoje glede praktičnega usposabljanja in kaj bi na tem področju kritično izpostavili oz. predlagali, da se spremeni. Ugotavljala sem tudi, ali se študenti razlikujejo v zaznavanju napredka na področju lastnih kompetenc pod vplivom formalnega (študijskega) in neformalnega (izven-študijskega) praktičnega usposabljanja. V raziskavi je sodelovalo 59 študentov, od tega 33 rednih in 26 izrednih študentov. Ugotovila pa sem, da študenti v procesu oblikovanja kompetenc praktičnem usposabljanju pripisujejo zelo pomembno vlogo. Usposobljenost oz. kompetentnost za opravljanje poklica pa ocenjujejo različno. Izredni študenti se v povprečju čutijo bolj kompetentne kot redni študenti, ki imajo nekoliko manj izkušenj. Večina anketiranih študentov pa je mnenja, da so za opravljanje poklica le delno usposobljeni. Sodelujoči v anketi zato predlagajo spremembe v okviru študijske prakse. Želijo si več lastne inciativnosti, učenje iz lastnih izkušenj ter v celoti bolj obširno študijsko prakso. Menijo, da jim primanjkuje kompetenc za pisanje priprav, zapisnikov in dokumentov, za sodelovanje s starši, izvajanje programa za vse starostne skupine, uporabo različnih metod dela, itd. Da bi študijski program predšolske vzgoje še nadalje razvijali in izpopolnjevali, je pomembno zavedanje in upoštevanje teh predlogov ter reševanje težav.</dc:description><dc:publisher>[M. Zukić]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-26 04:42:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72093</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.011.3-051(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10654025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
