<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bralne učne strategije pri pouku književnosti v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole</dc:title><dc:creator>Završnik,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>bralni pouk</dc:subject><dc:subject>bralne učne strategije</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Branje je ključnega pomena za učence osnovnošolskega izobraževanja. Je sredstvo, s katerim učenec najučinkoviteje usvaja različna znanja (Pečjak in Gradišar, 2012). Proces učenja se prične z usvajanjem znanja in branje v funkciji učenja zahteva, da učenec − bralec pozna in razume bralne učne strategije (Pečjak in Gradišar, 2002). Lahko bi trdili, da omenjene strategije pri učencih razvijajo sposobnost usmerjanja lastnega procesa učenja do končnega cilja. To pomeni, da je učenec sposoben samoregulacijskega učenja, za katero pa je potrebna aktivna metakognitivna, motivacijska in vedenjska udeležba učenca, kar pa bralne učne strategije razvijajo (Nolimal, idr., 2013). Različne študije od osemdesetih let 20. stoletja  naprej kažejo, da se slabši učni dosežki učencev povezujejo z neustrezno rabo ali neuporabo bralnih učnih strategij (Nolimal idr., 2013). S. Pečjak (2001) je v zborniku 4. posvetovanja Bralnega društva Slovenije zapisala, da učenci v formalnem izobraževanju največkrat razvijajo bralne strategije po metodi poskusa in napak ter pripomb in komentarjev učiteljev in staršev (Zbornik Bralnega društva Slovenije, 2001). Zelo je pomembno, da učitelji učence seznanijo z različnimi bralnimi učnimi strategijami, jim pomagajo pri njihovem razvijanju, jih navajajo na fleksibilno uporabo, kajti raziskave so pokazale, da strategije učinkujejo na učno uspešnost učencev v vseh obdobjih šolanja (Nolimal idr., 2013). Namen prvega raziskovalnega dela je bil oblikovati naloge, ki razvijajo kompleksni bralni strategiji (Paukovo strategijo in metodo recipročnega poučevanja) pri pouku književnosti. Naloge so bile oblikovane za 4. in 5. razred devetletnega osnovnošolskega izobraževanja in izvedene pri pouku književnosti. Pri oblikovanju nalog sem upoštevala postopek razvijanja posamezne kompleksne bralne učne strategije. S pomočjo nalog sem skušala učencem predstaviti kompleksne bralne učne strategije in jih motivirati za njihovo kasnejšo rabo, saj jim bodo omogočile napredek na področju branja in kasneje tudi učenja. Ugotovila sem, da sta obe kompleksni bralni učni strategiji uporabni in učinkoviti pri predelavi umetnostnega besedila, saj sta izboljšali bralno razumevanje učencev.  Drugi del raziskovalnega dela se navezuje na analizo beril za 4. in 5. razred osnovnošolskega izobraževanja. V tem delu sem želela ugotoviti, katere bralne učne strategije se pojavljajo v berilih. Zanimalo me je, kakšen poudarek dajejo avtorji beril bralnim učnim strategijam, katere bralne učne strategije razvijajo in na kakšen način. Analiziranje je potekalo po vnaprej določenih kategorijah. V analizo so bila vključena berila od leta potrditve 1999 do leta 2015. Ugotovila sem, da med pregledanimi berili za 4. In tudi za 5. razred avtorji v največjem obsegu dajejo pozornost predvsem strategijam po branju, sledijo jim strategije pred branjem, najmanj pa se razvijajo medbralne strategije. Tudi pri vseh treh besedilnih zvrsteh (prozi, poeziji, dramatiki) prevladujejo predbralne in pobralne strategije, najmanj strategij pa opazimo pri dramskih besedilih.</dc:description><dc:publisher>[I. Završnik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-18 04:32:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72039</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3:028(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10647625</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
