Materinstvo kot izbiraGorjan, Urška (Avtor) Poljšak-Škraban, Olga (Mentor) materinstvoženske brez otrokmaterinski mitfeminizemVloga žensk v družbi je bila dolgo časa podrejena vlogi moških, ki je veljala za pomembnejšo in večvredno. Poudarjanje in poveličevanje materinstva ženske čutijo kot pritisk, ki je osrednjega pomena pri njihovi odločitvi. Domneva se, da si vse ženske želijo roditi in da je to njihova največja izpolnitev. Prostovoljna odločitev za življenje brez otrok je relativno moderen pojav. Danes ženska vloga ni več enaka kot nekoč, saj se lahko ženska uresničuje na več področjih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, zakaj se vedno več žensk odloča, da ne bodo imele otrok, poiskati in raziskati vzroke za to odločitev ter ugotoviti, ali in kako se življenje žensk brez otrok razlikuje od žensk, ki so matere. Vzporedno s tem nas je zanimal njihov pogled na odločitev ter kako okolica sprejema njihovo odločitev. Z raziskavo smo želeli osvetliti ta pojav ter preseči stereotipne poglede na ženske, ki so se odločile, da ne bodo imele otrok. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija, izvedena na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev. Podatke smo zbrali z intervjuji, ki so bili opravljeni s sedmimi ženskami, ki so se odločile, da otrok ne bodo imele. Rezultati raziskave kažejo, da so ženske, ki so se odločile, da ne bodo imele otrok, imele lepo otroštvo, ki ga je zaznamovala močna povezanost med intervjuvanko in njeno materjo. Matere žensk, ki ne želijo imeti otrok, so v materinstvo vlagale veliko časa in energije, medtem ko so bili očetje fizično ali emocionalno odsotni. Matere so prevzele celotno breme starševstva. V očeh intervjuvank so se žrtvovale za svoje otroke. Intervjuvanke menijo, da imajo polno in zadovoljujoče življenje in si ne želijo vanj vnašati še večjih naporov in stresa, ki ga prinaša starševstvo. Svoje odločitve nikoli ne skrivajo in mnenijo, da jo je njihova okolica sprejela. Vse vidijo in sprejemajo tako pozitivne kot negativne posledice svoje odločitve in večina jih meni, da odločitve nikoli ne bodo obžalovale. Naloga se zaključuje s predlogom, da bi se morali v socialni pedagogiki zavedati neenake vloge žensk v družbi in mehanizmov, ki tako stanje vzdržujejo. Socialni pedagog mora upoštevati spol uporabnika in pri tem upoštevati tudi pomen feminističnih načel ter presegati stereotipne podobe, ki so v družbi zelo pogoste.[U. Gorjan]20152015-07-29 00:20:16Magistrsko delo/naloga71882UDK: 305(043.2)COBISS_ID: 10647113sl