<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poklicna izgorelost vzgojiteljev predšolskih otrok - resnica ali utvara</dc:title><dc:creator>Nikoloska,	Biljana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič-Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poklici</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Stres je naš vsakdanji spremljevalec. Omogoča nam, da se prilagajamo nenehnim spremembam. Problem nastopi, ko smo mu izpostavljeni daljše časovno obdobje. Takrat nas lahko privede do izgorelosti. Poklicna izgorelost nastopi postopoma kot odgovor na stalne pritiske na delovnem mestu. Telo nas opozarja z znaki, da ne zmore več. Ignoranca le-teh vodi v adrenalni zlom. Vzgojitelji predšolskih otrok opravljajo zahtevno delo, ki lahko povzroča stres in izgorelost. Načrtujejo, izvajajo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces, hkrati pa so vpeti v nenehen intenziven odnos z otroki, njihovimi starši, sodelavci in ostalimi člani pedagoškega tima. Prav tako se morajo izobraževati v celotni profesionalni karieri. Vsi te dejavniki gotovo vplivajo na morebitno izgorelost. Pritisk predstavlja tudi ocenjevanje s strani okolice in zahteve staršev, zato vzgojitelji lahko podvomijo tudi v lastno učinkovitost. Namen diplomske naloge je osvetliti problem poklicnega izgorevanja in preveriti prisotnost znakov izgorelosti med vzgojitelji predšolskih otrok. Raziskavo sem izvedla med vzgojitelji predšolskih otrok v vrtcih v Ljubljani in okolici. Rezultati kažejo, da je v zadnjih 12 mesecih pri nekaj (17,6 %) anketiranih vzgojiteljih prisotna tretjina ali več znakov izgorevanja. Dobra polovica (56 %) ima občutek, da se jim obseg dela nenehno povečuje, medtem ko več kot četrtini (26,5 %) le včasih uspe v delovnem času in času, namenjenim pripravam, opraviti vse zadolžitve. Izkazalo se je, da večina vzgojiteljev ne dovoli, da bi jih občutek utrujenosti oviral pri delu in da raje ustrežejo drugim, kot rečejo ne. Stres pri večini anketiranih ni pretiran, kar potrjuje tudi dejstvo, da bi si večina (76 %) ponovno izbrala isti poklic.</dc:description><dc:publisher>[B. Nikoloska]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-29 00:19:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>71843</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.011.3-051(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10635593</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
