<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv dramske dejavnosti na zmožnost sporazumevanja in raven osebnega zadovoljstva</dc:title><dc:creator>Vidrih,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Breda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomoč z umetnostjo</dc:subject><dc:subject>dramska terapija</dc:subject><dc:subject>performativna metoda AV</dc:subject><dc:subject>komunikacijski vzorci</dc:subject><dc:subject>osebno zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Performativna AV-metoda je oblika dramske dejavnosti, ki izhaja iz igralskega procesa. Predstavljena raziskava vključuje pet oseb z različnih področij, ki s pomočjo te metode raziskujejo lastne zmožnosti sporazumevanja. Pričakuje se izboljšanje komunikacijskih spretnosti in s tem njihov dejaven prispevek, predvsem v delovnem okolju. V kvalitativni raziskavi, v kateri je uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja, preverjamo uporabnost in učinke performativne metode AV kot ene izmed oblik pomoči z umetnostjo. 
V obdobju sedmih mesecev je bilo izvedenih 28 delavnic, ki so potekale enkrat tedensko, dve uri. Načrt dela je bil pripravljen na osnovi teoretičnega gradiva, predhodnih izkušenj ter ugotovitev pri delu z ljudmi, sproti smo ga usklajevali s potrebami procesa in udeležencev na delavnicah. S pomočjo vaj in tehnik ter nato znotraj dramskega prostora so udeleženci igrali življenjske situacije ter se vživljali v različne življenjske vloge. Na ta način so ozaveščali in spoznavali lastne komunikacijske vzorce, kar je vključevalo najmanj še ozaveščanje vzorcev razmišljanja in čustvovanja. Sproti so preverjali tudi svoja stališča do ozaveščanja vzorcev. Pridobljene izkušnje v dramskem prostoru so lahko neposredno preizkušali in uporabljali v realnem, delovnem okolju ter se z odzivi ponovno vračali v dramski prostor. 
Podatki za analizo so bili zbrani s skupinskim intervjujem na začetku ter z delno strukturiranim individualnim intervjujem, opravljenim z vsemi osebami, ob zaključku celotnega procesa. Ugotovitve raziskave potrjujejo uporabnost performativne metode AV, pri čemer udeleženci največji pomen za to pripisujejo ozaveščanju vzorcev. Ugotovljen je bil napredek v zmožnostih sporazumevanja udeležencev in izboljšanje njihovega osebnega zadovoljstva.</dc:description><dc:publisher>[A. Vidrih]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-29 00:17:59</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>71798</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 792:615.851(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10616137</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
