<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje in izrekanje časovnega in vzročnega razmerja med dogodkoma pri predšolskih otrocih</dc:title><dc:creator>Urbanč,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>časovno razmerje</dc:subject><dc:subject>vzročno razmerje</dc:subject><dc:subject>izrekanje</dc:subject><dc:subject>razumevanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Razumevanje in izrekanje časovnega in vzročnega razmerja med dogodkoma pri predšolskih otrocih je sestavljeno iz krajšega teoretičnega dela, v katerem sem predstavila pojma časovno in vzročno razmerje ter primere njune uporabe v predšolskem obdobju, ter empiričnega dela, ki je sestavljen iz podatkov, pridobljenih s pomočjo raziskave, opravljene neposredno z otroki, ter z anketo, opravljeno z vzgojiteljicami. Želela sem namreč raziskati, kakšno je razumevanje in izrekanje obeh razmerij pri triletnikih in petletnikih, ali so prisotne razlike glede na starost, spol in kraj vrtca, ki ga obiskujejo intervjuvani otroci. Poleg raziskave, s katero sem z desetimi pari sličic poskušala preveriti otrokovo prepoznavanje in izreko prepoznanega razmerja, je empirični del diplomskega dela vseboval še anketo, opravljeno z vzgojiteljicami iz mestnega in podeželskega vrtca. Rezultate sem primerjala glede na kraj, iz katerega prihajajo anketirane osebe. 
Rezultati raziskave z otroki so pokazali, da starost otrok vpliva na razumevanje in izražanje obeh razmerij. Pri večini primerov časovnega razmerja so se najboljše odrezali 5–5,5 leta stari dečki iz mestnega vrtca, sledili so jim 5–5,5 leta stari dečki, nato pa še starejše deklice iz mesta in s podeželja.
Pri mlajših so se najboljše izkazale deklice iz podeželskega vrtca, sledile so jim deklice iz mestnega vrtca, nato še tamkajšnji dečki in nato dečki iz podeželskega vrtca. 
Pri vzročnem razmerju so bili rezultati še boljši. Pri petletnikih so najboljše rezultate spet dosegali dečki iz mestnega vrtca, sledili so jim dečki iz podeželskega vrtca, deklice s podeželja in nato deklice iz mestnega vrtca. 
Pri mlajših so vzročno razmerje najboljše prepoznavale deklice s podeželja, sledile so jim deklice iz mestnega vrtca, dečki iz mestnega, ter nato še dečki iz podeželskega vrtca. 
Analiza ankete, opravljene z vzgojiteljicami, je pokazala, da imajo vzgojiteljice v mestu in na podeželju enotno mnenje o raziskovanih razmerji, ter tudi precej podobne načine predstavljanja časovnega in vzročnega razmerja otrokom v vrtcu.</dc:description><dc:publisher>[K. Urbanč]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-29 00:17:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71781</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.016:159.937.53(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10611785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
