<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava dveh kemiluminiscenčnih metod za določanje troponina I pri srčno-žilnih obolenjih</dc:title><dc:creator>Marčič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Joško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ateroskleroza 
ishemična bolezen srca 
diagnostika 
biokemični markerji
troponin I</dc:subject><dc:description>Srčno-žilna obolenja so v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, najpogostejši vzrok umrljivosti in obolevanosti. Srčno-žilne bolezni so najpogosteje posledica sprememb v koronarnih arterijah, predvsem zaradi ateroskleroze. To so ishemične bolezni srca, med katerimi je najpogostejši vzrok smrti akutni miokardni infarkt (AMI). Obolevanje zaradi AMI iz leta v leto narašča, zato je za preprečevanje dodatnih zapletov, ki sledijo nastanku AMI, potrebna takojšnja obravnava bolnika in s tem hitra ter natančna diagnostika. V preteklosti sta bila glavna biokemična markerja nekroze srčne mišice kreatin kinaza in za srčno mišico bolj specifičen izoencim kreatin kinaze (CK-MB). Leta 2000 pa je delovna skupina Evropskega kardiološkega združenja in Ameriškega inštituta za kardiologijo (ESC/ACC task force) predlagala uporabo srčnega troponina (cTnI in cTnT) kot preferenčnega biokemičnega markerja za diagnozo ishemične bolezni srca. Določanje cTn danes predstavlja najbolj specifičen in občutljiv diagnostični test za odkrivanje okvar srčne mišice. V sklopu raziskave smo z dvema različnima kemiluminiscenčnima metodama (DiaSorin Liaison® Troponin I in Bayer ADVIA Centaur® TnI-Ultra™) v Klininčnem centru v Ljubljani, na Kliničnem inštitutu za kemijo in biokemijo, 1425 bolnikom določili koncentracijo cTnI v krvi. Za statistično vrednotenje rezultatov smo preiskovano populacijo skrčili na 506 bolnikov, ki so bili pregledani na Internistični prvi pomoči. Pri analizi vzorcev smo ugotovili nasprotujoče si rezultate v 86 primerih, od katerih jih je bilo 18 diagnosticiranih za eno od oblik akutnega koronarnega dogodka (STEMI, NSTEMI, angina pektoris). Pridobljene podatke smo statistično obdelali in uporabili za oceno klinične zanesljivosti posamezne metode, pri čemer smo ugotovili, da je metoda DiaSorin Liaison® Troponin I bolj specifična, medtem ko je diagnostična občutljivost metode Bayer ADVIA Centaur® TnI-Ultra™ večja.</dc:description><dc:publisher>[B. Marčič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 22:04:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>71273</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 612</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3179633</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
