<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikrovezikli kot pokazatelji vnetnega in koagulantnega odziva človeških endotelijskih celic koronarnih arterij na serumski amiliod A</dc:title><dc:creator>Jazbar,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Božič,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sodin-Šemrl,	Snežna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ateroskleroza 
amiliod A 
tromboza 
mikrovezikli 
odziv celic</dc:subject><dc:description>Ateroskleroza je vnetna bolezen arterij, ki predstavlja vodilni vzrok za razvoj številnih srčno-žilnih bolezni. Akutno-fazni protein serumski amiloid A (SAA) je napovedni dejavnik akutnih srčno-žilnih dogodkov, povečane vrednosti SAA pa so značilne za bolnike z aterosklerozo in so povezane z disfunkcijo endotelija. Endotelijski mikrovezikli so pokazatelji endotelijske disfunkcije pri srčno-žilnih boleznih in se kopičijo v aterosklerotičnih lehah. Naš namen je bil raziskati, kako SAA vpliva na izločanje mikroveziklov v endotelijskih celicah. Ker je za mikrovezikle znano, da sodelujejo pri vnetju in koagulaciji, nas je zanimalo, ali so endotelijski mikrovezikli pokazatelji vnetne in koagulantne aktivnosti endotelijskih celic po stimulaciji s SAA. Koncentracija protiteles proti SAA v serumu je znižana pri arterijski trombozi in nekaterih avtoimunskih boleznih s pospešeno aterosklerozo, zato smo raziskali tudi vpliv protiteles proti SAA na izločanje mikroveziklov. Človeške endotelijske celice koronarnih arterij smo stimulirali s človeškim rekombinantnim SAA in po različnih časih stimulacije izolirali mikrovezikle z metodo diferencialnega centrifugiranja. S pretočno citometrijo smo določili število mikroveziklov, vezavo aneksina A5 in prisotnost CD31, CD62E in tkivnega faktorja na mikroveziklih. Vzporedno smo določili vnetno aktivnost celic z določanjem interlevkina-6 in interlevkina-8 ter koagulantno aktivnost celic z določanjem izražanja in aktivnosti tkivnega faktorja. Rezultati so pokazali, da stimulacija endotelijskih celic s SAA povzroči izločanje mikroveziklov. Število mikroveziklov je naraščalo s časom stimulacije celic in se je povečevalo vzporedno s količino interlevkina-6 in interlevkina-8. Število mikroveziklov, pozitivnih na aneksin A5, CD31 in CD62E, ki so zvišani v različnih srčno-žilnih boleznih, kot je na primer koronarna arterijska bolezen, je naraščalo s časom stimulacije endotelijskih celic s SAA. SAA je sprožil tudi izražanje tkivnega faktorja na mikrovezklih. Izražanje tkivnega faktorja na mikroveziklih je bilo največje po 4 urah stimulacije in je sledilo izražanju in aktivnosti tkivnega faktorja na endotelijskih celicah. Pokazali smo, da SAA sproži mikrovezikulacijo endotelijskih celic, ki sledi vnetni in koagulantni aktivnosti celic. Protitelesa proti SAA so močno zmanjšala izločanje mikroveziklov tako po 4 kot po 24 urah stimulacije endotelijskih celic s SAA. Endotelijski  mikrovezikli so tako lahko pokazatelji in/ali sodejavniki pri endotelijski disfunkciji, ki jo povzroči SAA.</dc:description><dc:publisher>[J. Trček]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 22:03:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>71201</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.1</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3049073</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
