Prevod in kritično ovrednotenje farmakognostičnega dela Ehrmannovega učbenika iz leta 1834 s pomočjo Hagerjeve podatkovne zbirkePavlin, Mojca (Avtor) Janeš, Damjan (Mentor) Obreza, Aleš (Komentor) farmakognozija rastline zdravila ljudska medicinaDiplomsko delo podaja primerjavo in kritično ovrednotenje znanja, ki nam ga v svojem delu iz leta 1834 podaja prof. Ehrmann. Farmakognostični del njegovega učbenika smo v dodatku k diplomski nalogi tudi prevedli. Pri kritičnem ovrednotenju materije medike prve polovice 19. stoletja smo si pomagali s Hagerjevo zbirko monografij učinkovin in drog. Poleg tega smo vsebino Ehrmannovega učbenika primerjali tudi z zdravili, ki jih je pri svojem delu uporabljal njegov sodobnik, drugi mestni zdravnik Viljem Lipič. Lipičev pristop k terapiji je kombinacija humoralne teorije (avtor govori o misteriju ţivljenja, vitalnih sokovih, meteoroloških vplivih) in novoveških vplivov, opravlja obdukcije, uporablja stetoskop. Značaj 19. stoletja se veliko bolj kaţe v Ehrmannovem delu, ki ga zanima izvor rastlin, sodeluje z znanstveniki iz različnih delov sveta, opisuje razvoj trgovine na svetovnem nivoju (trţenje rabarbare), večkrat opozori na etično delovanje človeka, ki se ukvarja s farmacevtsko znanostjo, poskuša prepoznavati ponaredke drog in poziva k previdnosti tudi ostale, zanima ga kemijska sestava drog, njihovo delovanje, priprava pripravkov, pridobivanje drog, kultura pitja čaja idr. Veliko njegovih ugotovitev lahko potrdimo tudi z vidika sodobne znanosti. Njegova sodobnost (empirizem) se kaţe v metodah raziskovanja snovi, njegova povezava s preteklostjo pa v snovi, ki jih raziskuje. V diplomski nalogi smo se omejili na farmakognostični del učbenika, v katerem so povzeta najnovejša dognanja farmacevtske znanosti v prvi polovici 19. stoletje po izboru prof. Ehrmanna. Profesor je deloval na dunajski univerzi in v svojem delu raziskoval rastlinske droge (korenine, les, liste, cvetove, skorje, plodove in semena), rastlinske produkte (gumije, mlečke, snovi, ki vsebujejo škrob), produkte vrenja (etanol, ocetno kislino, vinski kamen) in dve ţivalski drogi (spuţvo, pijavke). Sintezna kemija je uporabo drog, ki jih navaja Ehrmann, močno skrčila. Ugotovili smo, da se nekatere v farmaciji sploh ne uporabljajo več (korenina melone), druge se uporabljajo le še v ljudski medicini (korenika kainke, korenina ciklame), posamezne znova pridobivajo na pomenu (pijavke, skorja borovca), nekatere so svojo vlogo v farmaciji ohranile do danes (cvet kamilice, list sene, korenina sleza), posamezne predstavljajo izhodišče sintezni kemiji ali izolaciji spojin (opij, skorja kininovca, seme kave, list čaja), nekatere pa so svoj pomen v farmaciji izgubile, a so ga ohranile na drugem mestu (skorja cimetovca, cvet ţafrana, skorja rabarbare, les sandalovine).[M. Pavlin]20112015-07-10 22:02:41Diplomsko delo71183UDK: 615.89COBISS_ID: 3028593sl