<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza odnosa uporabnikov interneta do E-lekarniških storitev</dc:title><dc:creator>Kogovšek Vidmar,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrhar,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vehovar,	Vasja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>informacijska tehnologija 
farmacija 
lekarne 
elektronsko komuniciranje 
zdravila 
oglaševanje</dc:subject><dc:description>Razširjenost internetne tehnologije daje farmacevtom redko in pomembno priložnost premisliti
in reprogramirati njihovo poslanstvo in poklicno vlogo. Internet postaja zelo uporaben medij tudi
na področju zdravstva, kar se odraža v razvoju e-zdravja. Uporabniki interneta lahko non-stop
dostopajo preko spleta do zdravstvenih izdelkov, zdravstvenih informacij in zdravstvenih
storitev.
Vsebinsko smo magistrsko nalogo umestili v širši koncept e-poslovanja in prehajanja iz
klasičnega v lekarniško e-poslovanje, ki bi se moralo premakniti od e-informativnega k
aktivnejšemu in za uporabnika varnejšemu komunikacijskemu in prodajno/izdajnemu načinu eposlovanja.
V naši raziskavi nas je zanimalo, ali ga uporabniki interneta uporabljajo kot prvi vir za
informiranje o boleznih in možnostih zdravljenja z zdravili, kakšno je njihovo poznavanje varne
in pravilne uporabe zdravil in ali bi bili zainteresirani za informiranje o zdravilih in varnem
zdravljenju z njimi preko uradno pooblaščene spletne strani z možnostjo dvosmerne
komunikacije s farmacevtom brez komercialnih interesov. Preverjali smo tudi pogostnost
obiskov in zaupanje informacijam, pridobljenih na različnih obstoječih zdravstvenih in drugih
spletnih straneh, tudi na lekarniških. Zanimalo nas je, ali je zaupanje viru informacij o zdravilih
tudi najpomembnejši dejavnik e-nakupa/naročila zdravil.
Postavili smo šest hipotez, ki smo jih preverjali s kvantitativno raziskovalno metodo – z javno
mnenjsko raziskavo, zasnovano kot kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja, s čimer
smo pridobili statistično reprezentativno mnenje slovenske populacije uporabnikov interneta in
poglobljen uvid v problematiko, saj smo lahko nazorno osvetlili razloge, motive, ovire in
pomisleke laične javnosti/uporabnikov interneta.
Vir podatkov so predstavljali odgovori anketirancev/uporabnikov interneta v obeh anketah.
Anketiranje v telefonski in spletni anketi je potekalo približno dva meseca ( junij, julij 2008). V
telefonski anketi je sodelovalo 818 respondentov, vendar smo v analizo vključili le tiste, ki so
sebe opredelili kot vsaj mesečne uporabnike interneta. Takšnih je bilo 613 (75%). Spletno
anketiranje je potekalo na osnovi široke promocije, odgovarjalo je 497 anketirancev, vendar smo
po odstranitvi tistih, ki so odgovorili le na nekaj vprašanj, upoštevali odgovore 369.
respondentov.
Ugotovili smo, da uporabniki interneta dajejo prednost osebni komunikaciji z zdravnikom ali s
farmacevtom pred internetnim virom informiranja. Dejstvo je namreč, da se internet sicer vse
bolj uporablja, vendar je precej ovir, ki otežujejo optimalno in pravilno uporabo, predvsem
pomanjkanje zaupanja v strokovnost online virov. Kljub deklarativnemu večinskemu izjavljanju
anketirancev o poznavanju pravilne in varne uporabe zdravil, tudi dobre razumljivosti
(ustnih/pisnih) navodil, pa smo dokazali, da obstaja večinski interes laične javnosti/uporabnikov
interneta po ustanovitvi akreditirane, uradno pooblaščene spletne strani brez komercialnih
interesov z možnostjo dvosmerne komunikacije s farmacevtom za informiranje o pravilni in
varni uporabi zdravil.
Ugotovili smo nizko stopnjo obiskanosti obstoječih lekarniških spletnih strani in trenutno
edinega javno dostopnega vira o zdravilih v Sloveniji - Javne agencije za zdravila in medicinske
pripomočke www. zdravila.net in hkratno veliko stopnjo zaupanja tem spletnim stranem, kar je
pokazalo na velike možnosti razvoja v tej smeri.
Dokazali smo tudi šibko, vendar statistično značilno povezanost med oceno nerazumljivosti
navodil ter večino vidikov želje po informiranju prek pooblaščenega spletnega vira informacij s
strani države brez komercialnih interesov.
Ugotovili smo tudi, da imata pri odločitvi za nakup oziroma naročilo zdravila prek interneta
ključno vlogo zaupanje viru ter nižja cena zdravila.
Uporabnost ugotovitev je skladna s prizadevanji Evropskega farmacevtskega foruma, ki
pripravlja zakonodajne osnove - Direktive, na osnovi katerih bo v prihodnje tudi v Sloveniji, ki
je članica EU, potrebno pripraviti bolnikom in laični javnosti v interesu ohranjanja javnega
zdravja spletne, verificirane, komercialno neodvisne informacije o zdravilih in možnostih
zdravljenja z njimi.</dc:description><dc:publisher>[T. Kogovšek Vidmar]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:59:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>70998</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615:007</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2517617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
