Izgorelost in dejavniki stresa pri specialnih in rehabilitacijskih pedagogih, ki izvajajo dodatno strokovno pomočPogačnik Janežič, Olga (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) dodatna strokovna pomočDiplomsko delo predstavi delo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, ki izvaja dodatno strokovno pomoč ter izpostavi težave in ovire, s katerimi se pri svojem delu srečuje. Številne spremembe v šolskem sistemu, vedno večja pričakovanja staršev, slabi prostorski pogoji, močno povečan obseg dela ter negotovost zaposlitve so le nekateri dejavniki, ki bistveno povečujejo stres na delovnem mestu ter lahko privedejo tudi do poklicne izgorelosti. Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti, kako specialni pedagogi ocenjujejo stresnost svojega poklica, kateri so tisti dejavnike, ki jih zaznavajo kot najbolj obremenjujoče ter v kolikšni meri je pri njih prisoten sindrom izgorevanja. Raziskava je pokazala, da kar 70, 2 % anketiranih doživlja svoje delo kot stresno ali zelo stresno, kot najbolj obremenjujoče dejavnike pa navajajo konflikte s starši, stalne spremembe in prenove v šolskem sistemu in odnašanje dela domov ter posledično pomanjkanje časa za družino. Izgorevanje, ki vključuje visoko stopnjo čustvene izčrpanosti, visoko stopnjo depersonalizacije in nizko stopnjo osebne izpolnitve pri specialnih pedagogih v našem vzorcu ni prisotno, vendar pa so rezultati pokazali, da je pri več kot polovici anketiranih (55, 3 %) prisotna srednja ali visoka stopnja čustvene izčrpanosti. Ugotovili smo tudi, da stopnja čustvene izčrpanosti ni pomembno povezana s starostjo in delovno dobo anketirancev, da pa nanjo v veliki meri vpliva število pedagoških ur, ki jih anketiranci izvajajo.[O. Pogačnik Janežič]20152015-07-10 21:56:03Diplomsko delo70824UDK: 376.1:159.944.4(043.2)COBISS_ID: 10581065sl