Obravnava učenke z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavamiLenič, Katarina (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) Vogrinc, Janez (Komentor) treningmočna področjaprilagoditveNeverbalne specifične učne težave (NSUT) spadajo v tisti del učnih težav, ki so v slovenskem prostoru še dokaj neznane. Gre za nevrološki sindrom, sestavljen iz skupka primanjkljajev na motoričnem, organizacijskem, emocionalnem in socialnem področju, ki vplivajo na izobraževalno, in tudi na ostala področja učenčevega življenja. Kljub povprečnim ali v nekaterih primerih celo nadpovprečnim kognitivnim sposobnostim so učenci z NSUT pogosto neuspešni pri opravljanju nalog, ki zahtevajo načrtovanje in organiziranje, ter pri hitrem prilagajanju spremembam v času in prostoru. V magistrski nalogi z naslovom Obravnava učenke z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami – študija primera sem v teoretičnem delu predstavila skupino učencev z učnimi težavami ter podala različne strategije za pomoč tem učencem. Opisala sem zakonsko opredeljene oblike učne pomoči ter določene prilagoditve za to skupino otrok. Poudarila sem tudi vlogo učitelja in vlogo staršev pri pomoči učencem. Ker je odkrivanje NSUT velik problem, sem v magistrskem delu večji poudarek namenila zgodnjemu prepoznavanju in primerjavi NSUT s podobnimi težavami. Takšni otroci so izrazito verbalno usmerjeni in zelo mladi »govorijo kot odrasli«, zato jih imajo starši in vzgojitelji pogosto za nadarjene, ne opazijo pa težav, ki opozarjajo na prisotnost NSUT. Predstavila sem načine, kako primanjkljaje na motoričnem, vizualno-prostorsko-organizacijskem in socialnem področju omiliti ter kako okrepiti njihova močna področja. Nadaljevala sem s predlogom prilagoditev, ki so učencem v pomoč med poukom in v prostem času. V empiričnem delu sem predstavila študijo primera deklice Ane, ki kaže izrazite simptome NSUT. Kot socialna pedagoginja sem si kot glavni cilj postavila izboljšanje socialne vključenosti učenke. Ana pa je imela primanjkljaje tudi na nekaterih drugih področjih (prostorska in časovna organizacija, motorika). Razvijanje teh spretnosti, s katerimi se najpogosteje srečujejo specialni in rehabilitacijski pedagogi, pa je pozitivno vplivalo tudi na socialno integracijo učenke. Podatke sem pridobila s pomočjo opazovanja z udeležbo, različnimi merskimi instrumenti in analizo doseženih ciljev. Rezultati so potrdili, da je z udeležbo v strukturiranem programu pomoči, z doslednim in vztrajnim delom ter s prilagoditvami, strategijami in uporabo didaktičnega materiala mogoče doseči uspeh na različnih področjih. Pozitivne spremembe so najbolj opazne predvsem na področju organizacije, izboljšala se je njena prostorska orientacija, učenka je bolje časovno organizirana, velik napredek pa je viden tudi v učenkini socialni vključenosti. Posebno pozornost pa sem namenila tudi iskanju in razvijanju njenih močnih področij, saj učenka spada v skupino dvojno izjemnih otrok. Na koncu sem še predlagala področja, ki jih je po mojem mnenju potrebno še bolj intenzivno razvijati v prihodnosti. V študiji se je izkazalo, da je učence z NSUT potrebno obravnavati celostno, saj le s timskim sodelovanjem lahko uresničimo vse njihove potenciale in dosegamo uspehe.[K. Lenič]20142015-07-10 21:56:02Magistrsko delo70823UDK: 376(043.2)COBISS_ID: 10585417sl