<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos med barvo in tipografijo na plakatu kot likovno izraznem sredstvu</dc:title><dc:creator>Čičmir Vestič,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vizualni mediji</dc:subject><dc:subject>pedagoški proces</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Barva in tipografija sta izrazni sredstvi, ki igrata ključno vlogo pri oblikovanju plakata. Njun izbor in odnos med njima nam povesta, kaj sporočamo, predvsem pa, kako to sporočamo. Vplivata na način in intenziteto izražanja sporočila, ki posredno vpliva na človekove socialne vloge in vedenje, čeprav na nižji zavestni ravni.
Čeprav na moč plakata vpliva marsikaj, sem se v magistrskem delu osredotočila prav na odnos med barvo in tipografijo na plakatu kot likovno izraznem sredstvu. Problematiko sem preučila v teoretični in empirični raziskavi, z dveh zornih kotov. 
V teoretičnem delu naloge sem z vidika tega problema raziskala definicijo plakata, vrste plakata in njegovo zgodovino. Posvetila sem se sedmim barvnim kontrastom po Johannesu Ittnu, emocionalnemu in funkcionalnemu pomenu barv oziroma njihovemu psihološko-simboličnemu učinku. Opredelila sem definicijo tipografije in njen pomen ter zgodovino. Prav tako sem raziskala odnos med podobo in tekstom. Kot raziskovalni pristop sem uporabila teoretično raziskavo z metodo študija literature in pregleda javno dostopnih virov na svetovnem spletu ter formalno likovno analizo enaindvajsetih, za raziskavo ključnih plakatov različnih avtorjev, s pomočjo katere sem na primeru konkretnih likovnih del plakatov verificirala spoznanja teoretične raziskave.
V empiričnem delu naloge je bil moj cilj ugotoviti, ali učenci s pomočjo uvodne ure, pri kateri preko že analiziranih plakatov ugotavljajo pomen barve in tipografije na plakatu, bolje razumejo bistvo plakata. Želela sem izboljšati njihovo znanje o plakatu oziroma jih ozavestiti o njegovi moči sporočilnosti. Uporabila sem kvantitativno analizo in kavzalno-eksperimentalno metodo, in sicer na namenskem vzorcu, ki je vključeval 38 učencev 9. razreda. Z eksperimentalno skupino sem izpeljala tri šolske ure, od tega je bila ena ura uvodna. S kontrolno skupino sem izpeljala dve šolski uri. Likovna dela učencev sem analizirala s pomočjo eksternih ocenjevalcev in deskriptivne ocenjevalne lestvice.</dc:description><dc:publisher>[P. Čičmir-Vestić]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:55:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>70814</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 73:655.3.066.24(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10575689</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
