Sociopragmatične spretnosti slišečih ter gluhih in naglušnih predšolskih otrok, vključenih v vrtecVidmar, Barbara (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) Kogovšek, Damjana (Komentor) pragmatikavzgojiteljicaZaradi vse večjega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v programe predšolske vzgoje se vzgojitelji in vzgojiteljice pri svojem delu pogosteje srečujejo tudi z gluhimi in naglušnimi otroki. Prav tako kot otrokom brez posebnih potreb morajo tudi njim zagotoviti optimalne pogoje za njihov razvoj. Diplomsko delo z naslovom Sociopragmatične spretnosti slišečih ter gluhih in naglušnih predšolskih otrok, vključenih v vrtec je zato usmerjeno k iskanju morebitnih razlik v sociopragmatičnih spretnostih med slišečimi ter gluhimi in naglušnimi predšolskimi otroki. Sestavljeno je iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi komunikacija, pragmatika, sociopragmatične spretnosti in opisan pojav gluhote in naglušnosti. Navedenih je tudi nekaj načinov prilagoditev za gluhe in naglušne otroke v vrtcu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava sociopragmatičnih spretnosti med gluhimi in naglušnimi ter slišečimi predšolskimi otroki, ki so vključeni v vrtce. Raziskava je potekala tako, da so starši in vzgojitelji gluhih in naglušnih otrok ter njihovih slišečih vrstnikov odgovarjali na anketni vprašalnik, ki je vseboval ocenjevalno lestvico sociopragmatičnih spretnosti. Sociopragmatične spretnosti v ocenjevalni lestvici so bile razdeljene na dve podskupini: spretnost asertivnosti in spretnost responzivnosti. Ugotovila sem, da obstajajo razlike v sociopragmatičnih spretnostih med gluhimi in naglušnimi ter slišečimi otroki. Slišeči otroci so imeli namreč višje ocene sociopragmatičnih spretnosti kot njihovi gluhi in naglušni vrstniki. Vendar so statistično pomembne le razlike v razvoju spretnosti responzivnosti. Pri slišečih otrocih sta prisotni tako spretnost asertivnosti kot spretnost responzivnosti, le da je responzivnost že dobro razvita, medtem ko je asertivnost slabo razvita oz. porajajoča se. Pri večini gluhih in naglušnih otrok je responzivnost porajajoča se ali dobro razvita, asertivnost pa porajajoča se. Ker starši spremljajo otroka v drugačnem okolju kot vzgojitelji/ce, so se pri ocenjevalnih lestvicah, ki so jih izpolnjevali starši, pokazale nekoliko višje ocene tako spretnosti asertivnosti kot tudi spretnosti responzivnosti, vendar so statistično gledano nepomembne.[B. Vidmar]20152015-07-10 21:54:51Diplomsko delo/naloga70770UDK: 376.1:373.2:616.28-008.14(043.2)COBISS_ID: 10549321sl