Slovenska diplomacija ob vstopu v EU in NATOKosin, Marko (Avtor) Slovenija je bila v trinajstih letih samostojnosti uspešna v zunanji politiki.Po vstopu v EU in NATO se srečuje s problemom, kako naj v njej kot majhna država okrepi svojo pozicijo. Po eni strani sta dobra diplomacija in multilateralno delovanje vzvoda za krepitev njene moči, ki bo še naraščala z uspešnim uveljavljanjem t. i. mehke moči (znanje, posredovanje tvornih informacij, idej, projektov, zagovarjanje vrednost itd). Po drugi strani pa jetreba diplomatsko službo nujno izboljšati in jo prilagoditi novim okoliščinam in potrebam. Politični razred omalovažuje diplomatsko službo in jo zanika kot poseben poklic. Ne zagotavlja ji dovolj sredstev in vsiljuje svoje kadre za vodilne funkcije v diplomatskih predstavništvih. Vključitev v EU in NATO zahteva korenite spremembe organizacije, metod dela in mentalitete v tej službi. Nejasno je, ali zmoremo 54 diplomatskih in konzularnih predstavništev in kakšna bo koordinacijska vloga MZZ. Škriplje organizacija dela, delovno vzdušje ni najboljše. Strokovnemu usposabljanju je nujno posvetiti posebno pozornost, ideja o specializaciji na ravni doktorjev znanosti pa je pretirana. Diplomatski sindikat ima odgovorno nalogo pri uveljavljanju kriterijev za diplomate in urejanja njihovih pogojev dela in življenja doma in v tujini.20042014-07-11 12:54:54Delo ni kategorizirano6995UDK: 327ISSN pri članku: 0040-3598COBISS_ID: 23352925sl