"Pri tebi ne bo smelo biti reveža (5 Mz 15,4)"Skralovnik, Samo (Avtor) Marolt, Janez (Mentor) Večko, Snežna (Mentor) revežirevščinaubožecsiromakMezopotamijazakonikiUr-Nammujev zakonikLipit-Ištarjev zakonikzakonik mesta EšnunnHammurabijev zakonikpravna zgodovinaSveto pismoPentatevhPeteroknjižjebiblična zgodovinasvetopisemska zgodovinaprimerjalna študijadiplomske nalogeV obravnavanih mezopotamskih zakonikih, to so Ur-Nammujev, Lipit-IÅ¡tarjev, zakonik mesta EÅ¡nunn in Hammurabijev, nobeden od omenjenih zakonodajalcev v pravnem besedilu ne omeni reveža. ZapiÅ¡ejo sicer nekaj besednih zvez, ki se temu približajo, kakor npr. človek v denarni stiski, vendar sama beseda revež ostaja neizrečena. Ob tem se moramo zavedati, da to dejstvo ni posledica Å¡ibkega besednega zaklada sumerščine oz. akadščine. Å e več, opazimo lahko, da epilog Ur-Nammujevega ter prolog Hammurabijevega zakonika reveža omenjata. Tam je omenjen v kontekstu opisovanja stereotipne vloge in lastnosti vladarja, ki ga želi prikazati kot zaščitnika in varuha Å¡ibkih členov družbe, tj. vdov, sirot in revežev. Ti nazivi so bili, bolj kakor kazalci praktične vrednosti, v funkciji vladarjeve propagande in legitimizacije osebne oblasti – v skladu s takrat veljavnimi standardi. Ob tem spoznanju nas ne preseneti, da pravni teksti riÅ¡ejo od prologa in epiloga popolnoma drugačno zgodbo. Tako v epilogu omenjeni mož enega sekla v določbah samih sploh ni omenjen. ÄŒe bi zakoniku odvzeli zgodovinsko-religiozno prepletena prolog in epilog ter se osredotočili na člene same, o revežu ne bi izvedeli ničesar. Nekateri členi, ki npr. uporabijo zgoraj omenjeno besedno kombinacijo, se tematiki približajo toliko, da se ukvarjajo z ljudmi, ki so »zgolj« v Å¡ibkem finančnem stanju, in ne z reveži. Iz same rekonstrukcije družbe na podlagi določb o revežih ni mogoče govoriti. Ne na dobesedni ravni, tj. na ravni pravnega besedila, ki bi reveže v skladu s prologom ščitila (ali vsaj omenjala), kakor tudi ne na »preneseni«, kjer bi lahko v epilogu omenjeno skrb tudi teoloÅ¡ko poglobili in razložili. Povsem drugo zgodbo lahko izluščimo iz Peteroknjižja. Iz branja Postave lahko rekonstruiramo slojevito družbo, katere legitimni del so bili tudi reveži. O njih zakonodajalec ne molči. Različni avtorji Hebrejske Biblije za opis tega stanja uporabljajo celo vrsto različnih terminov, ki najdejo svoje mesto v določbah, ki reveža poizkuÅ¡ajo na različne načine zaščititi (prim. prepovedi jemanja obresti, nižja cena daritev). Vendar če velja, da mezopotamski zakoniki uzakonjajo družbo, kjer so varovane pravice bogatih, Peteroknjižje – vsaj teoretično in kar zadeva reveže – to ureditev postavlja na glavo. V tem primeru prvenstvena vloga zaščitnika ubogih ne izhaja iz vladarja (čeprav jo tudi ta izvaja), temveč od Boga samega. Postava tako ne ščiti interesov bogatih, temveč se zavzema za zatirane. Bogati so namreč tisti, ki trpijo izgubo, ko gre za vpraÅ¡anje reveža (prim. brezobrestna posojila, prepoved zakupa plašča in mlinskega kamna). V tem primeru torej ključne vloge ne igra človeÅ¡ki faktor, temveč Božji. Gre za idejo, da se predstave o tem, kakÅ¡en je Bog, konkretno utelesijo v (pravnih) besedilih. Ob tem pa v petih Mojzesovih knjigah problematika revščine ni skrčena le na reÅ¡evanje posledic neenakih družbenih odnosov, tj. na reÅ¡evanje pravnih deliktov (dolgovi, terjatve ipd.), temveč z Božjim prstom poskuÅ¡a takÅ¡no stanje, ob upoÅ¡tevanju dejstva, da ne bo zmanjkalo revežev (5 Mz 15,11), ublažiti do takÅ¡ne mere, da pred Bogom bogatin s svojim bogastvom ne more storiti ničesar več in revež v svoji bedi ničesar manj (prim. 3 Mz 5,7–13).[S. Skralovnik]20092015-07-10 21:24:59Diplomsko delo69347UDK: 34(091)(358):27-242.4(043.2)COBISS_ID: 4887898sl