Stopnja razumljivosti govora predšolskega otrokaRavnikar, Jana (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) Kogovšek, Damjana (Komentor) komunikacijagovorna razumljivostNa stopnjo razumljivosti otrokovega govora v predšolskem obdobju vpliva otrokov govorni razvoj, kar se vzgojitelji in starši dobro zavedamo. Da bo otrok lahko postopoma in čim bolje razvil svoj govor, mu moramo odrasle osebe zagotoviti ustrezne spodbude tako s področja govora in jezika kot tudi z ostalih področij otrokovega razvoja. To pomeni, da moramo otroku veliko brati, pripovedovati, opisovati, peti pesmice, skupaj z njim iskati rime in mu dati priložnost, da tudi sam pripoveduje, opisuje, poje, saj bo le tako imel ustrezno okolje, v katerem se bo počutil varno in sprejeto in v katerem se bo lahko naučil jezika, ki ga govorijo njegovi bližnji. Ko bo otrok postopoma napredoval v razvoju jezika, bo viden tudi njegov napredek v razvoju govora, ki vedno poteka po določenih stopnjah oz. mejnikih, ki odraslemu predstavljajo okvir, znotraj katerega naj bi potekal razvoj govora tipičnega otroka. Zgodi se, da ugotovimo, da otrok določene stopnje ne doseže oz. da je njegov govor na nižji stopnji kot govor vrstnikov, kar pomeni, da ima otrok verjetno težave na govorno-jezikovnem področju. V tem primeru poiščemo pomoč strokovnjakov, ki otroku v čim večji meri poskušajo pomagati in nadomestiti primanjkljaje v njegovem razvoju govora. Znano pa je, da otrokov govor veliko lažje razumejo njegovi ožji družinski člani, pa tudi vzgojitelji, saj z otrokom preživijo veliko časa. Tako mu predstavljajo vzor, po katerem se otrok zgleduje in se uči govora tudi s posnemanjem. Poleg komunikacije z odraslo osebo, pa vsak otrok potrebuje tudi stik s sovrstniki, s katerimi vstopa v interakcijo in komunikacijo predvsem pri igri. Z diplomskim delom sem želela ugotoviti stopnjo razumljivosti govora predšolskih otrok, v starosti od 1 do 6 let. Zanimalo me je tudi, do katere mere starši (mama, oče), stari starši in vzgojitelji/-ce in pomočniki/-ce vzgojiteljev/-ic razumejo govor otroka ter ali se odgovori anketirancev ujemajo ali ne. V empiričnem delu diplomskega dela sem rezultate pridobivala s pomočjo Lestvice razumljivosti govora v vsakdanjem življenju (ICS): slovenščina (McLeod, Harrison in McCormack, prevedli: Kogovšek in Ozbič, 2012), ki sem jo razdelila vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic ter staršem in starim staršem otrok Vrtca Vrhnika, enota Barjanček. Starši in stari starši so poleg omenjene lestvice izpolnili še vprašalnik z vprašanji, katerih odgovori so služili bolj podrobnemu opisu vzorca. Rezultati raziskave diplomskega dela so pokazali, da je govor otrok različnih starosti različno razumljiv osebam, ki z njim komunicirajo, razvoj govora pa poteka po določenih stopnjah, ki jih določajo mejniki razvoja govora predšolskega otroka. Osebe, ki z otrokom preživijo več časa, bolje razumejo otrokov govor že od začetne faze razvoja govora, kot pa osebe, ki niso pogosto v stiku z otrokom.[J. Ravnikar]20152015-07-10 21:22:58Diplomsko delo/naloga69299UDK: 373.2.016:81(043.2)COBISS_ID: 10416201sl