<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vključevanje terapevtskega psa v pedagoško prakso vrtca</dc:title><dc:creator>Zelko,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pes</dc:subject><dc:subject>odnos do živali</dc:subject><dc:subject>terapija s psi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Za oblikovanje pozitivnega odnosa do živega je pomembno, da otroci živa bitja doživljajo z neposredno izkušnjo in spoznavajo njihove življenjske pogoje. Pomembno je, da ima otrok rad živali, jih neguje, se veseli srečanja z njimi in je do njih obziren. Pri tem pa moramo poudariti, da je pogoj, da se tovrstni odnos razvije, neposredna izkušnja. Otrok si naj ustvari realne predstave o živih bitjih ter si oblikuje ustrezen odnos do njih  in narave.

Raziskovala sem znanje otrok o biologiji psa, njihov odnos do psa in poznavanje primernega vedenja v stiku z njim. Zasnovala in izvedla sem dejavnosti, pri katerih so otroci z neposredno izkušnjo spoznavali biologijo psa, njegove življenjske potrebe in razvijali pozitiven odnos do  živali. Poleg tega sem raziskovala tudi mnenje vzgojiteljice in vodnice o vključevanju psa v dejavnosti vrtca. Raziskavo sem začela z individualnimi intervjuji osmih otrok. V intervjuju sem zastavila vprašanja, ki so se nanašala na otrokovo prepoznavanje biologije psa in njegove telesne govorice, na otrokovo vedenje ob stiku z njim in na njegove življenjske potrebe. Sledile so dejavnosti, v katerih so otroci te vsebine spoznavali s čim več neposredne izkušnje. Po opravljenih dejavnostih sem intervjuje izvedla ponovno in primerjala pridobljeno znanje, ter spremembe v odnosu otrok do psa. Ob vseh izvedenih dejavnostih sem otroke tudi opazovala. Spremljala sem motivacijo otrok, čustvo, ki ga otrok izraža ob stiku s psom, reakcijo otroka ob prvem stiku s psom in kakšen je vzpostavljen kontakt med njim in otrokom. Iz teh opažanj sem pridobila podatke o otrokovem odnosu do psa. 

Predhodno znanje otrok o biologiji psa, njegovih življenjskih potrebah, in primernem vedenju ob stiku z njim je bilo zadovoljivo. Vsi otroci so izjavili, da imajo pozitiven odnos do psa. Manj uspešni so bili pri prepoznavanju pravilne reakcije pri srečanju z nevarnim psom. Ob opazovanju otrok med dejavnostmi sem zasledila, da so se otroci v družbi psa sprostili, nekateri tudi umirili. Veselje ob pričakovani dejavnosti je bilo začutiti pri vseh otrocih. Opazila sem tudi, da so bili otroci zelo motivirani za dejavnosti. Strahu ali nelagodja pred stikom s psom nisem opazila pri nobenem otroku. Po opravljenih dejavnostih je bilo znanje o biologiji psa, prepoznavanje nevarnega psa ter poznavanje primerne reakcije ob srečanju mnogo boljše kot na začetku. Vzgojiteljica in voditeljica psa sta imeli glede prisotnosti psa v vrtcu zelo pozitivno mnenje.

Živali varujejo ljudi pred stresom, lahko izboljšajo socializacijo in predstavljajo socialno podporo. V tem sobivanju ima žival izredni pomen, katerega se premalo zavedamo. Zato bo naše življenje bolj zdravo in kvalitetno, če bodo odnosi z živalmi dopolnilo medčloveškim odnosom.</dc:description><dc:publisher>[K. Zelko]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:22:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69291</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.016:636.7.045(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10411337</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
