<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos med učno samoregulacijo pri učenju angleščine in dosežki učencev šestega razreda osnovne šole na nacionalnem preverjanju znanja iz angleščine</dc:title><dc:creator>Žitko,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učne strategije</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala odnos med učno samoregulacijo učencev in njihovim znanjem angleščine v šestem razredu. V teoretičnem delu sem predstavila različne opredelitve in dejavnike učenja. Opredelila in predstavila sem učenje učenja kot zmožnost učiti se, vztrajati pri učenju in organizirati lastno učenje ter ga regulirati. Podrobneje sem predstavila samoregulacijo kot samousmerjevalni proces, s pomočjo katerega učenec pretvori mentalne, miselne sposobnosti v spretnosti. Opisala sem značilnosti učencev, ki samoregulirajo svoje učenje, ter teoretske paradigme samoregulacije. Prav tako sem podrobneje predstavila klasifikacijo in značilnosti učnih strategij. V zaključku teoretičnega dela sem opisala značilnosti zgodnjega učenja tujega jezika. V empiričnem delu me je podrobneje zanimalo, katere učne strategije učenci šestega razreda najpogosteje uporabljajo pri učenju angleščine in ali obstajajo razlike v uporabi učnih strategij med spoloma. Zanimalo me je tudi, ali učenci, ki uporabljajo več učnih strategij za učenje angleščine, dosegajo boljše rezultate na testu znanja.
V vzorec sem zajela 122 učencev iz petih osnovnih šol na območju osrednje Slovenije, in sicer 58 deklic in 64 dečkov. V raziskavi sem uporabila vprašalnik učnih strategij  in preizkus znanja iz angleščine (nacionalno preverjanje znanja za 6. razred, leto 2011). Rezultati so pokazali, da učenci šestega razreda za učenje angleščine največkrat uporabljajo motivacijske strategije. Iz rezultatov je razvidno tudi, da med spoloma ni razlik v pogostosti uporabe učnih strategij ter da so tisti učenci, ki poročajo o uporabi manjšega števila učnih strategij na testu znanja, dosegli višji rezultat od vrstnikov, ki poročajo o uporabi več učnih strategij.</dc:description><dc:publisher>[P. Žitko]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:21:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69242</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3.016:811.111:37.091.275(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10380617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
