Osebna pojmovanja učne (ne)uspešnosti pri učencih osnovne in srednje šoleHočevar, Nina (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) osnovne šolesrednje šole(Ne)uspešnost je vezana predvsem na šolski kontekst, kjer se izraža preko pridobljenih ocen. Učna (ne)uspešnost je za preučevanje kompleksen pojav, saj poleg absolutne neuspešnosti (ko ima učenec več negativnih ocen) govorimo tudi o relativni neuspešnosti (ko so učenčevi dosežki nižji od pričakovanih). Tako je opredelitev (ne)uspeha odvisna od gledišča vsakega posameznika. Na učenje in izkazovanje znanja vpliva zelo veliko dejavnikov, od psiholoških do socialnih, na vsakega posameznika pa vplivajo v nekoliko drugačni meri. V okviru diplomskega dela sem raziskovala, kakšna osebna pojmovanja imajo učenci osnovne šole in dijaki srednjih šolo učni (ne)uspešnosti, kako se zaznavanje lastne učne (ne)uspešnosti povezuje z njihovim dejanskim učnim uspehom, čemu pripisujejo vzrok neuspeha ter kateri dejavniki po njihovem mnenju vplivajo na njihovo lastno učno (ne)uspešnost. Podatke sem pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je rešilo 130 anketirancev, od tega 60 osnovnošolcev in 70 srednješolcev. Rezultati so pokazali, da anketiranci razumejo, da je učna (ne)uspešnost relativna, vendar so hkrati njihova merila (ne)uspešnosti zelo stereotipna. Zaznavanje lastne učne (ne)uspešnosti je skladno z njihovim dejanskim uspehom oz. ocenami, vendar se anketiranci v dosežkih statistično pomembno razlikujejo, saj dekleta v povprečju dosegajo višje ocene kot fantje, osnovnošolci dosegajo višje ocene od srednješolcev. Dijaki gimnazijskega programa dosegajo višje ocene od dijakov tehničnega programa, ti pa od dijakov poklicnega programa. Anketiranci so izmed različnih dejavnikov ocenili, da na kakovost učenja in izkazovanja znanja najbolj vpliva dobro učiteljevo poučevanje, najmanj pa vpliva raznolika ponudba krožkov in izbirnih vsebin. Dejavnik, ki v največji meri prispeva k učni uspešnosti je po mnenju anketirancev ravno tako dobro učiteljevo poučevanje, dejavnik, ki v največji meri prispeva k učni neuspešnosti pa slabo učiteljevo poučevanje. V pripisovanju vpliva različnih dejavnikov na učno (ne)uspešnost obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma, med učenci osnovne šole in dijaki srednje šole ter med različnimi srednješolskimi programi pa teh razlik ni. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v pripisovanju vzrokov za neuspeh med anketiranci, ki se ocenjujejo kot učno uspešne in anketiranci, ki se ocenjujejo kot učno neuspešne.[N. Hočevar]20142015-07-10 21:20:54Diplomsko delo/naloga69220UDK: 37.091.26(043.2)COBISS_ID: 10254921sl