<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merjenje socialne pozornosti s sledenjem pogleda</dc:title><dc:creator>Smole Orehek,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ule,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grammer,	Karl	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biološko gibanje</dc:subject><dc:subject>gibanje človeka</dc:subject><dc:subject>smer pogleda</dc:subject><dc:subject>socialni ključ</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrski nalogi preučujemo vidno pozornost z opazovanjem vedenja v naravnem okolju. Na tem področju je bilo do sedaj narejenih zelo malo raziskav. Glavni namen naloge je ugotoviti, kateri faktorji izzovejo socialno pozornost. Veliko vedenj iz naravnega okolja, ki so povezani s socialno informacijo, se zazna preko socialne pozornosti. Naša hipoteza pravi, da je gibanje človeškega telesa osnova za prepoznavo in razlago socialnih dogodkov. Socialni ključi, ki jih uporabljamo za razlago dejanskih socialnih dogodkov, naj bi imeli osnovne značilnosti dražljajev, le-ti so spol, hitrost, barva, gibanje telesa in smer pogleda ljudi v opazovanem okolju (Shiffrar, 2008). Večina raziskav o socialni pozornosti je izvedenih v laboratoriju, kjer niso uporabili dinamičnih dražljajev. V naši študiji smo uporabili dinamične dražljaje iz resničnega okolja in s tem skušali podrobneje preučiti ta pojav.
Empirična študija je bila izvedena z uporabo sledilca očesnih gibov (EOG ) in uporabe kratkih odsekov nadzornih kamer, ki vsebujejo socialne dogodke iz naravnega okolja. Udeleženci so na štirih zaslonih sočasno opazovali posnetke nadzornih kamer z železniške postaje. Njihova naloga je bila, da opazujejo vse zaslone ter se osredotočijo na stvari, ki jim pritegnejo pozornost. Med tem smo z uporabo EOG naprave merili smer očesnega pogleda. Testirali smo 100 priložnostno izbranih udeležencev. Zanimalo nas je tudi, če obstaja razlika v pozornosti med spoloma, zato smo testirali 50 moških in 50 žensk.
Rezultati naše raziskave so pokazali, da vidna pozornost ni naključno porazdeljena. Ljudje več poznosti namenijo ključem, ki vsebujejo evolucijski pomen (Birmingham &amp; Kingstone, 2009). To so lahko namere subjektov ali nepričakovani dogodki, ki izražajo potencialno nevarnost. Raziskava je del evropskega projekta v okviru FP7, imenovanega VANAHEIM.</dc:description><dc:publisher>[K. Smole]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:20:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69213</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.952:159.937:611.84(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10265929</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
