<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učna diferenciacija in individualizacija z vidika učiteljevih izkušenj in presoje lastne kompetentnosti</dc:title><dc:creator>Svetič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>priseljenci</dc:subject><dc:subject>nadarjeni</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V sodobnem času je ena poglavitnih nalog učitelja, da učence v procesu pouka in šolanja opremi z ustreznimi kompetencami, da se bodo lahko dejavno vključili v družbo. Ker se kljub enaki ali podobni kronološki starosti učenci v različnih vidikih razlikujejo med seboj, se v zadnjih letih vse bolj opozarja na pomen izvajanja didaktičnega načela učne diferenciacije in individualizacije pri pouku. Pomembno je, da zna učitelj opredeliti značilnosti in potrebe vsakega učenca ter se na podlagi tega ustrezno odzvati z uporabo različnih strategij poučevanja.
Temeljni namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kako učitelji od 1. do 5. razreda osnovne šole ocenjujejo lastno kompetentnost za izvajanje učne diferenciacije in individualizacije za različne učence. Zanimalo nas je, katerih strategij se poslužujejo za prilagajanje pouka romskim učencem, priseljencem, nadarjenim in učencem s posebnimi potrebami. Ker so pomemben dejavnik pri napredku in uspehu različnih učencev stališča učiteljev, nas je zanimalo, kolikšna je stopnja pripravljenosti za sprejem različnih učencev v svoj razred. 
Rezultati so pokazali, da se učitelji čutijo najbolj usposobljene za poučevanje nadarjenih učencev, hkrati pa jim pouk najmanj prilagajajo. Ocenjujejo, da v splošnem pouk največ prilagajajo učencem s posebnimi potrebami, katerim pogosto nudijo dodatno razlago navodil in učne vsebine. Zanimiva je primerjava rezultatov pogostosti izvajanja različnih oblik učne diferenciacije in individualizacij za romske učence in učence priseljence. Učitelji se med poukom v najmanjšem odstotku poslužujejo prevajanja besed ali besednih zvez iz slovenščine v materni jezik učenca ter spodbujajo učence k uporabi slovarja (in pisanju lastnega). Kljub temu, da je osnovna težava obeh skupin učencev neznanje slovenskega jezika, je raziskava pokazala, da se učitelji omenjenih oblik učne diferenciacije in individualizacije pogosteje poslužujejo pri delu z učenci priseljenci.
Večina učiteljev ocenjuje, da pouk v splošnem prilagajajo toliko, kot je potrebno. Kot največjo težavo vidijo pomanjkanje časa za načrtovanje in izvajanje učne diferenciacije in individualizacije ter preveliko število učencev v razredu.</dc:description><dc:publisher>[N. Svetič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:20:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>69210</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376.1:314.117-054.52(=214.58)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10264137</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
