<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Soočanje s krivdo po travmatskih dogodkih</dc:title><dc:creator>Šutar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak-Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič Rozman,	Mija Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>travmatski dogodki</dc:subject><dc:subject>krivda preživelega</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Poudarek diplomskega dela je na raziskovanju načinov soočanja z občutki krivde in okrevanju po različnih travmatskih dogodkih. Doživetje travmatskega dogodka je tako intenzivno, da zamaje človekovo običajno delovanja in da lahko človek ponovno vzpostavi ravnovesje potrebuje ustrezno podporo in pomoč, hkrati pa  veliko notranje moči in  volje, da travmatski dogodek predela in ga ne dojema kot konec življenja, ampak kot začetek nove poti. V empiričnem delu sem opravila pogovora z dvema strokovnjakinjama, ki se pri svojem delu srečujeta z osebami, ki so preživele travmatske dogodke, in pa z dvema ženskama, ki sta preživeli različna travmatska dogodka, to sta partnersko nasilje in prometna nesreča. Ugotovila sem, da je soočanje s krivdo del procesa okrevanja, ki pa je, kljub teoretskim stopnjam, edinstveno, saj je v veliki meri odvisno od posameznikovih individualnih značilnosti, trenutnega položaja, občutka varnosti in stabilnosti ter da prav te dejavniki lahko pomembnejše vplivajo na okrevanje kot pa sama vrsta travmatskega dogodka.</dc:description><dc:publisher>[A. Šutar]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:16:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69007</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.913:615.851(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10216265</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
