<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preventivni učinki skupinske gibalno-plesne terapije na udeleženke tečajev orientalskega plesa</dc:title><dc:creator>Jevšenak,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Boh Podgornik,	Bojana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>orientalski ples</dc:subject><dc:subject>ozaveščanje telesa</dc:subject><dc:subject>gibalni repertoar</dc:subject><dc:subject>neverbalna komunikacija</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V teoretičnem delu specialistične naloge je opredeljena povezava duševnosti in telesa ter vpliv telesnih aktivnosti na duševno stanje osebe. Predstavljen je ples kot izrazno sredstvo neverbalne komunikacije v terapevtskem procesu v skupini in poudarjen pomen ustvarjalnosti pri plesnem izražanju. Podan je zgodovinski pregled vloge ženske v plesu in opisane so terapevtske značilnosti orientalskega plesa. Poleg predstavitve gibalno-plesne terapije in njenih učinkov so opredeljene tri metode: »Porajajoči se jezik telesa – EBL«, »Labanova analiza gibanja – LMA« in »Gibalno-plesna terapija kot kreativna psihoterapija – DMT«. Pojasnjena je preventivna vloga skupinske gibalno-plesne terapije in izpostavljena sta pomen in vloga terapevta. Oblikovan je model ozaveščanja telesa prek gibanja in plesa, ki vključuje skupinsko gibalno-plesno terapijo v povezavi z orientalskim plesom. 
Empirična raziskava je osredotočena na udeleženke tečajev orientalskega plesa, ki so se za ples odločile, ker so se želele sprostiti, izboljšati telesno pripravljenost in gibljivost. Soočale so se s pogostim doživljanjem stresa, duševno in mišično napetostjo, utrujenostjo, težavami z zaznavanjem, čutenjem in sprejemanjem lastnega telesa ter gibanja; z negotovostjo, nizko stopnjo samozavesti in telesne samopodobe ter posledično nesproščenostjo in zadržanostjo pri izražanju ter neverbalni komunikaciji. 
Kvalitativna raziskava je izvedena v dveh delih. Pilotska anonimna anketa je uporabljena kot temelj za oblikovanje modela ozaveščanja telesa prek gibanja in plesa ter kot podlaga za pripravo smernic za osrednji del raziskave – skupinski usmerjeni intervju in opazovanje z udeležbo. V polstrukturiranih pogovorih z udeleženkami tečajev so bila pridobljena njihova mnenja, občutja in ocene o zaznanih učinkih uporabljenega modela. Pogovor je bil izveden v treh skupinah s po šestimi udeleženkami tečajev, ki so bile vključene v model eno do dve leti, tri leta oziroma štiri leta. Prek samorefleksije udeleženk so proučeni učinki modela ozaveščanja telesa prek gibanja in plesa z upoštevanim časom trajanja obiskovanja tečajev. 
Rezultati raziskave kažejo, da model ozaveščanja telesa prek gibanja in plesa, ki združuje gibalno-plesno terapijo in orientalski ples, pozitivno vpliva na naslednje elemente: zavedanje telesa – udeleženke so postale bolj sproščene in so se začele zavedati več delov telesa ter telesa kot celote; na telesno držo – udeleženke so pridobile pravilnejšo telesno držo, s tem so se telesne bolečine zmanjšale ali celo izginile; na zavedanje občutkov – udeleženke so se po treh letih vključenosti v model v večji meri zavedale občutkov in čustev, s plesom so začele izražati svoja čustva ter uživati v prostem plesu; na gibalni repertoar – udeleženske so izboljšale splošno telesno gibljivost, pri plesu uporabljale več delov telesa, njihovo gibanje je bilo raznovrstnejše in bolj ženstveno; neverbalna komunikacija – bolj zavestno doživljajo svojo komunikacijo in neverbalno komunikacijo drugih, v njej so po treh letih postale samozavestnejše, pri očesnem stiku sicer še nekoliko zadržane, dotik jim je v skupini postal prijetnejši in sproščujoč; na kakovost življenja – telesno in duševno stanje ter socialni odnosi so se izboljšali, v odnosih so postale pristnejše, dostopnejše in bolj sproščene, razvile so občutek, da so sposobne, da plesno dobro napredujejo, da se razgibajo, zabavajo, so zadovoljnejše s seboj in so si bolj všeč, so na splošno bolj polne energije, vse več jim pomeni dobra družba soplesalk in nastopajo z velikim zadovoljstvom. 
Raziskava potrdi, da so pozitivne spremembe opaznejše z leti vadbe, zlasti pri udeleženkah, ki so plesale tri leta ali več. Manjši pozitivni vpliv je izražen pri udeleženkah, ki so izpostavljene močnemu in kontinuiranemu stresu.</dc:description><dc:publisher>[V. Jevšenak]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:11:17</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>68749</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 793.38:615.851(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10078281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
