<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava globusa Slovenije</dc:title><dc:creator>Vode,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Damjanovič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerbina,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Dušan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>globus</dc:subject><dc:subject>Mercatorjeva projekcija</dc:subject><dc:subject>pregledna karta</dc:subject><dc:subject>generalizacija</dc:subject><dc:subject>hipsometrija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Topografijo Zemlje lahko najbolj realno prikažemo na
globusu, kar so vedeli že stari Grki. Največji prispevek
k izdelovanju pomanjšanih modelov našega planeta
je imel Mercator, ki je v 16. stoletju razdelil površino
krogle na pasove in s tem povzročil pravo revolucijo v
kartografiji, izdelava globusov pa je postala množična.
Načelo izdelave globusov se odtlej ni spremenilo, le da
je zdaj večji del postopka avtomatiziran. Še vedno pa
veljajo za posebnost globusi posameznih držav. Temu
izzivu smo se posvetili pri projektu izdelave globusa
Slovenije v okviru predmeta Kartografija III pri študiju
geodezije na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
Univerze v Ljubljani. Izdelava globusa Slovenije v
grobem obsega izdelavo pregledne karte države s
stopnjo podrobnosti merila 1 : 1.000.000, projekcijo
ravninske karte na kroglo in lepljenje tiskanih pasov na
nosilni medij, v našem primeru na namizno svetilko.</dc:description><dc:publisher>Zveza geodetov Slovenije</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:03:44</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>68418</dc:identifier><dc:identifier>ISSN: 0351-0271</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
