<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialne spretnosti učencev s primankljaji na posameznih področjih učenja v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Prah,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuk,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmidt,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>socialne spretnosti</dc:subject><dc:subject>vrstniki</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject>socialno vključevanje</dc:subject><dc:subject>medosebne težave</dc:subject><dc:subject>mladostništvo</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>socialna anksioznost</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Za razvoj in napredek učencev v šoli so ob učnih spretnostih in dosežkih enako pomembne socialne spretnosti. Ob vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razrede osnovne šole skupaj z vrstniki je še posebej pomembno, da šole posvečajo vso skrb in pozornost socialnemu razvoju in socialnim spretnostim učencev s posebnimi potrebami, zlasti tistim s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Glede na teoretična izhodišča lahko rečemo, da so raziskovalci ob uporabi najrazličnejših metod, vzorcev in merskih instrumentov prišli do različnih rezultatov na področju razvoja socialnih spretnosti učencev z učnimi težavami. Socialne spretnosti so pomembne za uspešno socialno vključitev oz. inkluzijo učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v osnovne šole in posledično v matične razrede, tako pri vzpostavljanju kot vzdrževanju pozitivnih odnosov s sošolci. Cilj naše raziskave je bil preučiti, na katerih področjih morda prihaja do težav in zakaj ter ali obstajajo na področju socialnih spretnosti razlike med obema vzorcema (učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in vrstniki). 
Temeljna spoznanja empirične raziskave opozarjajo na to, da obstajajo med skupinama učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in tistih brez primanjkljajev na posameznih področjih učenja statistično pomembne strukturalne razlike, in sicer gre za težave v socialni interakciji. Obstajajo tudi statistične pomembne razlike v govorjenju v javnosti, v odnosu z družinskimi člani in prijatelji med obema skupinama učencev. Statistične pomembne razlike so se pokazale tudi v tesnobnosti in zadržanosti v socialnem stiku in (splošni) socialni anksioznosti med učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in učenci brez primanjkljajev na posameznih področjih učenja. Potrdili smo tudi hipotezo, da so pomembne razlike med skupinama v splošni samopodobi. Ugotovili pa smo, da imajo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja nižjo socialno samopodobo, z vidika telesne samopodobe pa so si podobni. Poudariti tudi moramo, da učenci, ki imajo več težav v mladostništvu, kažejo tudi večjo socialno anksioznost.
Znanstveni prispevek magistrske naloge bo doprinesel k novim ugotovitvam na področju socialnih spretnosti učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v osnovnih šolah, v izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, in hkrati predlagal nove načine in poti za delo s temi učenci.</dc:description><dc:publisher>[A. Prah]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 20:57:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>68104</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18786824</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
