<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Komunikacijski vidiki posegov v okolje - pomen analize socialnega okolja</dc:title><dc:creator>Pek-Drapal,	Darinka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Drago	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>družbeno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>ureditev okolja</dc:subject><dc:subject>prostorska analiza</dc:subject><dc:subject>participacija</dc:subject><dc:subject>aktivnost</dc:subject><dc:subject>prepričanja</dc:subject><dc:subject>strategija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Pojav NIMBY (Not In My BackYard) sindroma je v veliki večini primerov odraz komunikacijske nekompetence investitorjev in nosilcev posegov v lokalno okolje. Je tesno povezan s percepcijo tveganja, ki jo poseg predstavlja za lokalno prebivalstvo. Na to pa vplivajo dejavniki kot so stopnja razvitosti tehnologije in znanosti in s tem povezana stopnja zaupanja v tehnološko varnost objekta, predvsem pa tudi socialno-psihološki dejavniki posega v okolje. Za učinkovito upravljanje posgov v okolje je tako potrebno zagotovit, poleg tehničnih študij in analiz okolja, analizo socialno-psiholoških dejavnikov na lokaciji, ki vplivajo na kriterije družbene sprejemljivosti posegov v okolje. Vsak poseg v okolje mora biti strokovno komunikacijsko podprt, izhodišča za pripravo komunikacijske strategije pa morajo temeljiti na posnetku stanja lokalnega okolja.</dc:description><dc:publisher>Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>1999</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:50:51</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>64307</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 659</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0040-3598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19329117</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 763652</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
