<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv variabilne zgradbe macesnovine na njene dimenzijske in oblikovne spremembe</dc:title><dc:creator>Žagar,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>gostota lesa</dc:subject><dc:subject>krčenje</dc:subject><dc:subject>nabrekanje</dc:subject><dc:subject>dimenzijska stabilnost</dc:subject><dc:subject>Larix decidua Mill.</dc:subject><dc:subject>evropski macesen</dc:subject><dc:subject>Larix sibirica (Münch) Lebed.</dc:subject><dc:subject>sibirski macesen</dc:subject><dc:description>Dimenzijske spremembe in vpliv variabilne zgradbe lesa smo proučevali na jedrovini, mladostnem lesu in beljavi evropskega macesna (Larix decidua Mill.) ter na jedrovini sibirskega macesna (Larix sibirica (Münch) Ledeb.). Dimenzijsko stabilnost smo ugotavljali s spremljanjem krčenja (ß) in nabrekanja (alfa) ter z določanjem kazalnikov dimenzijske stabilnosti: diferencialnega nabreka (q), koeficienta nabrekanja (h) v radialni in tangencialni smeri ter sorpcijskega kvocienta (s). Prirastne značilnosti smo ocenili iz širin ranega in kasnega lesa, kjer smo določili tudi gostoto smolnih kanalov. Ugotovili smo, da med evropskim in sibirskim macesnom ni statistično značilnih razlik v dimenzijski stabilnosti lesa. Med seboj sta si najbolj podobna jedrovina in mladostni les evropskega macesna. Pri vseh meritvah je imel les sibirskega macesna najmanjšo variabilnost.</dc:description><dc:publisher>[P. Žagar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:20</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>608</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*812</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1957513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
