<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv kondicioniranja na vezavo baker-etanolaminskih zaščitnih sredstev</dc:title><dc:creator>Žlahtič,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>zaščita</dc:subject><dc:subject>baker-etanolaminski pripravki</dc:subject><dc:subject>vezava</dc:subject><dc:subject>izpiranje</dc:subject><dc:description>Les na prostem je izpostavljen različnim dejavnikom razgradnje, ki so v naravi dobrodošli, v gospodarske namene pa navadno nezaželeni. Baker-etanolaminski pripravki so trenutno najpomembnejša skupina zaščitnih sredstev za zaščito lesa v III. in IV. razredu izpostavitve. Ti pripravki se praviloma dobro vežejo v les, v posameznih primerih pa je opaziti poslabšano vezavo. Le-to pripisujemo neustreznemu kondicioniranju impregniranega lesa. Smrekove vzorce dimenzij (1,5 x 2,5 x 5,0) cm3 (SIST EN 113, 2006) smo impregnirali s komercialnim pripravkom Silvanolinom, 2 različnih koncentracij: 0,25 % Cu in 0,125 % Cu. Preizkušance smo impregnirali v vakuumsko-tlačni komori Kambič. Po končani impregnaciji smo iz dobljenih podatkov izračunali mokri navzem z gravimetrižno metodo in vzorce izpostavili različnim režimom sušenja. Za vsak režim (10 režimov) smo uporabili po 6 vzorcev. Po končanem kondicioniranju je sledilo izpiranje, ki je potekalo v skladu z modificirano standardno laboratorijsko metodo SIST ENV 1250-2. Delež izpranih učinkovin je bil določen po 1. dnevu in po koncu izpiranja iz izpirkov, ki smo jih shranjevali v ta namen. Izpirke smo analizirali z rentgensko flourescenčno spektroskopijo (XRF, Oxford intruments) in atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS VARIAN SPECTRA AA DUO FS240). Ugotovili smo, da povišana temperatura in visoka relativna vlažnost med kondicioniranjem negativno vplivata na vezavo baker-etanolaminskih pripravkov. V kolikor želimo zagotoviti ustrezno vezavo omenjenih zaščitnih sredstev v les, je najbolje, da jih po končani impregnaciji izpostavimo zmernemu sušenju na prostem, pri čemer ne smemo izpostavljati zaščitenega lesa previsokim temperaturam in spreminjajočim se vremenskim pogojem.</dc:description><dc:publisher>[M. Žlahtič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:18</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>601</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*841</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1955209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
