<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza loma lesnih plošč pri obremenitvi na upogib</dc:title><dc:creator>Centa,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vratuša,	Srečko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>ploščni kompoziti</dc:subject><dc:subject>upogib</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>sila loma</dc:subject><dc:subject>potek loma</dc:subject><dc:description>Preučevali smo, kako struktura plošče vpliva na lom pri maksimalni obremenitvi na upogib. Uporabili smo ploščne kompozite, ki so dostopni na trgu, in sicer furnirno ploščo, OSB ploščo, konstrukcijsko ploščo, iverno ploščo in vlakneno ploščo. Pri zadnjih 3 naštetih nas je zanimalo, kakšen je izgled loma posameznega sloja, ter kako mehanske lastnosti posameznega sloja vplivajo na celo ploščo. Pri furnirni plošči je pri prečnem furnirju lom raven, pri vzdolžnem pa nazobčan in poteka po strukturi lesa. Pri OSB plošči je na zunanjem sloju lom bolj nazobčan, v srednjem sloju pa je potek loma bolj raven. Najbolj homogen lom po celi debelini plošče ima LSB - konstrukcijska plošča, lom pa poteka "med gradniki" in je nazobčan. Pri zunanjem sloju iverne plošče, z višjo gostoto in manjšimi delci, je lom bolj raven; pri srednjem z nižjo gostoto in večjimi delci pa bolj nazobčan. Manjši kot so gradniki, bolj raven je potek loma, vendar so vlakna tu izključena. Pri vlakneni (MDF) plošči je lom zelo nazobčan in v plasteh ter spominja na lom vzdolžnega furnirja. Vsak posamezni sloj je relativno šibek, vendar skupaj tvorijo ploščo z boljšimi lastnostmi.</dc:description><dc:publisher>[U. Centa]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:17</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>599</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*862</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1954953</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
