<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bo skupna kmetijska politika talka interesne politike tudi v prihodnje?</dc:title><dc:creator>Fistravec,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovec,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavec,	Emil	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>skupna kmetijska politika</dc:subject><dc:subject>CAP</dc:subject><dc:subject>EU</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Skupna kmetijska politika (SKP) je temeljna in proračunsko najobsežnejša poltika Evropske unije (EU). Skupni imenovalec številnih kritik je obremenjenost SKP s togimi stališči posametnih držav in politično občutljivostjo držav članic za dohodkovne pritiske interesnih kmetijskih organizacij. Fischlerjev krog prenove SKP je sicer z uvedbo proizvodno nevezanih pomoči in alokacijsko logiko drugega stebra obrnil vzorec SKP, ohranil pa njeno interesno odvisnost. Članek obravnava zdravstveni pregled kot zadnjo stopnjo prenove SKP, ki je obenem izpolnitev in uresničitev Fischlerjeve reforme ter prvo sistemsko razglabljanje po Fischlerjevi reformi. S pomočjo politoloških modelov in analize na več ravneh odločanja članek dokazuje, da SKP med iztekajočo se in prihajajočo finančno perspektivo ostaja v okviru, ki ga narekujejo neto prejemnice sredstev EU ter da spreminjajoči se globalni konteksti oblikovanja interesov le počasi pripravljajo na možno spremembo razmerij med tradicionalnimi akterji.</dc:description><dc:publisher>Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:34:16</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>56534</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 631</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2803</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2604680</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 38115584</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
