Članstvo v NatuGrizold, Anton (Avtor) Vegič, Vinko (Avtor) NATOmednarodna varnostV razpravah o interesu slovenske politike za članstvo v Natu je treba izhajati iz presoje temeljnih značilnosti mednarodnih varnostnih razmer po hladni vojni. Varnostna prizadevanja v tem obdobju so povezana s širitvijo zahodnoevropskih institucij, tradicionalni koncepti zagotavljanja varnosti, kot vzpostavljanje ravnotežja moči z zavezništvi ali nevtralnost, pa so manj relevantni. Poleg tega, da je obrambno zavezništvo, ima Nato tudi lastnosti varnostne institucije, in svoje delovanje učinkovito prilagaja novim razmeram,v katerih se države namesto z vojaskimi grožnjami sporijemajo z bolj kompleksnimi varnostnimi problemi. Nato je institucija, ki zagotavlja dialog in sodelovanje ter krepi transparentnost, zato je članstvo v Natu v razmerah negotovosti po hladni vojni cilj stevilnih tranzicijskih drzav. Najbolj pogosto izpostavljen problem povezan s kandidaturo Slovenije za Nato je (ne)pripravljenost na vojaško-obrambnem področju, deloma tudi zato, ker so bile reforme, načrtovane v preteklosti, le delno izvedene. Nadaljevanje teh reform bo nujno, ne samo zaradi interesa za vstop v Nato, temveč zaradi zmanjšanja razkoraka med politično-ekonomsko kompatibilnostjo Slovenije z zahodnevropskimi državami in kompatibilnostjo na vojasko-obrambnem področju. Zato cena teh reform ni povezana izkjučno s članstvom v Natu. Članstvo pa tudi nima zgolj vojasko-obrambnih posledic. Z vstopom v Nato Slovenija ne bi odpravila vseh morebitnih bodočih varnostnih problemov, s temi se srečujejo tudi članice, okrepila pa bi institucionalne možnosti za spopadanje s temi problemi.20022014-07-11 12:48:46Delo ni kategorizirano5651UDK: 355.02ISSN pri članku: 0040-3598COBISS_ID: 21210973sl