Jezikovnokulturni vidiki vključevanja Slovenije v Evropsko unijoKalin Golob, Monika (Avtor) slovenščinaEvropska unijajezikovna politikajezikienakopravnostV članku je na podlagi slovenske in tuje literature predstavljen jezikovni okvir EU, z vidika teorije jezikovne kulture je kritično analiziranotrenutno stanje glede na morebitno priključitev Slovenije. Jezikovnokulturno vprašanje slovenščine kot malega jezika in jezika, ki ohranja slovensko samobitnost, je povezano z vprašanji jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja. Trenutno stanje kaže, da R Slovenija nima konsenzualno sprejete jezikovne politike, da je od samostojnosti naprej jezikovno vprašanje zanemarjeno. Institucije, ki so prej skrbele za razvoj slovenščine, so bile ukinjene. To se posej kaže v neurejenem strokovnem izrazju in slabitvi lojalnosti do slovenščine. Če bomo želeli vstopiti v družbo evropskih jezikov enakopravno, potem ne moremo pristati na nikakršne kompromise: slovenščina mora formalnopravno (v teoriji) in praksi (z dejansko in samoumevno rabo v protokolarnih položajih) postati eden od uradnih jezikov EU.20012014-07-11 12:48:18Delo ni kategorizirano5549UDK: 811.163.6:316(497.4):341.17ISSN pri članku: 0040-3598COBISS_ID: 20491101sl