<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Problematizacija modela "prednostnega tematiziranja"</dc:title><dc:creator>Oblak Črnič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza vsebine</dc:subject><dc:subject>množično komuniciranje</dc:subject><dc:subject>članstvo</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>modeli</dc:subject><dc:subject>občinstvo</dc:subject><dc:subject>poročanje</dc:subject><dc:subject>Republika Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Prispevek prikazuje nastanek in razvoj teorije prednostnega tematiziranja, ki medijske učinke na občinstvo razume dokaj preprosto: za posameznike so najbolj pereče tiste zadeve, o katerih mediji največ poročajo. In obratno, manj je tema prisotna v medijih, v manjši meri jo posameznik zaznava kot pomembno. Avtorica omenjeno zvezo problematizira tako, da se običajnega merjenja "pogostosti tem" loteva drugače - s pomočjo metode analizebesedil. Zanima jo, katere teme pri vstopanju v EU je tisk postavil v ospredje in v kolikšni meri so bile argumentirane. Nato na osnovi telefonske ankete pokaže, katere probleme v zvezi z EU so vprašani uvrščali med najbolj pereče in v kakšnem odnosu so njihove ocene s prednostnimi temami v tisku. Kot v mnogih podobnih študijah, gre tudi tu za primer, ki zavrača idejo o vzročnem učinku medijev na občinstvo.</dc:description><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:47:54</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5458</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.3</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0040-3598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19608157</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
