<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poskus sociološke analize nizke rodnosti</dc:title><dc:creator>Boh,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>nataliteta</dc:subject><dc:subject>reprodukcija</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>blaginja</dc:subject><dc:subject>demografska politika</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V prispevku želim opozoriti na omejenost teorij, ki upadanje rodnosti pripisujejo enemu ali manjšemu številu dejavnikov znotraj ekonomskega ali biološkega sistema ter pomenu, ki ga imajo kvalitativni vidiki življenja na odločanje o rojstvih. Posebej je izpostavljena teorija o "medgeneracijskem pretakanju blaginje" materialnih in nematerialnih dobrin ter teorija o "optimalni" družini, ki teži k vzpostavljanju ravnotežja med "stroški" za otroka ter "koristmi"za starše. Ugotavljam, daje v vseh sodobnih razvitih družbah pretok blaginje usmerjen od staršev k otrokom in da so materialna in nematerialna vlaganja v otroka porušila ravnotežje med "stroški" in "koristmi", kar ima za posledico zniževanje "optimalne" velikosti družine. To je razlog da se dvojice odločajo za strategije nizke rodnosti. Z dodajanjem socioloških razsežnosti in povezovanjem analize na makro-družbeni in makro-individualni-družinski ravni prispevek širi in poglablja razpravo o dejavnikih, ki vplivajo na upadanje rodnosti, in s tem tudi implicitno nakazuje vzroke za nemoč in neučinkovitost uveljavljenih ukrepov prebivalstvene politike</dc:description><dc:date>1988</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:46:32</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5138</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.3</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0352-3608</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7598338</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
