Dejavniki strankarske podpore kandidatkam na lokalni in nacionalni ravni političnega sistemaFink-Hafner, Danica (Avtor) Krašovec, Alenka (Avtor) politične strankeSlovenijaspolženskePrispevek izhaja iz teoretske tradicije pojmovanja predstavniške demokracije, ki načelno zagovarja sorazmerno predstavništvo osnovnih družbenih struktur v političnih predstavniških telesih. Politološka literatura o političnih strankah, ki obravnava razvoj strank kot organizacij, govori o idealnih modelih razvoja strank. Od societalnih in do družbe odprtih zametkov strank, do visoko institucionaliziranih in z državo prepletenih organizacij. Na podlagi obstoječih teorij in ugotovitev raziskav iz tujine smo predpostavili naslednje: a) da so stranke v zgodnjih fazah svojega razvoja bolj odprte do žensk kot stranke v fazi institucionalizacije; b) da si stranke v zreli fazi razvoja spet začnejo prizadevati za večjo odprtost do žensk, kolikor se v okolju pojavijo družbeni pritiski na stranke za večji delež žensk v politiki; c) da stranke najprej odprejo vrata v kandidacijske in druge volilne procese ženskam na lokalni ravni, šele s faznim zamikom pa tudi na nacionalni ravni. V Sloveniji smo predpostavke preverjali na podatkih o deležih kandidatk in izvoljenih svetnic na lokalnih volitvah leta 1994 in 1998 ter na podatkih o deležih kandidatk in izvoljenih poslank na parlamentarnih volitvah leta 1990, 1992, 1996 in 2000. Ugotovili smo, da se pričakovanja o večji odprtosti strank v genetični fazi razvoja niso potrdila nasploh, temveč le v primeru majhnih novih strank, ki se v javnosti pojavijo tik pred volitvami ter v primeru majhnih novih strank, katerih parlamentarni status je ogrožen z novimi volitvami. Ravno tako se ni potrdila predpostavka, da se stranke v Sloveniji najprej in v večji meri odprejo do žensk na lokalni ravni. Predpostavka v zvezi z razvojnimi fazami strank se potrjuje le v primeru preoblikovanih starih strank, ki se v zreli fazi svojega razvoja pritiskom iz okolja (in verjetno tudi znotraj strank) prilagajajo z večjim odpiranjem do žensk - doslej predvsem na nacionalni ravni (parlamentarne volitve). Vsekakor pa so potrebne nadaljnje raziskave, ki bi dosedanje raziskovalne ugotovitve osvetlile še z upoštevanjem drugih dejavnikov (zlasti z aktualno strankarsko ideologijo, prisotnostjo/odsotnostjo ideološke politične tradicije ženskih kvot, razmerjem sil in dogajanjem v strankarski areni in znotraj posameznih strank ter dejavniki oblikovanja znotrajstrankarske politične kariere).20002014-07-11 12:45:41Delo ni kategorizirano4942UDK: 329(497.4)ISSN pri članku: 0352-3608COBISS_ID: 514141OceCobissID: 20383581sl