<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv notranjega in zunanjega snovnega upora na kinetiko konvekcijskega sušenja lesa</dc:title><dc:creator>Straže,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>sušenje</dc:subject><dc:subject>postopki</dc:subject><dc:subject>kinetika</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Kinetika konvekcijskega sušenja bukovega lesa (Fagus sylvatica L.) je bila raziskana pri stacionarnem postopku sušenja ter v adaptivnih sušilnih pogojih. Uporabili smo radialno orientirane preizkušance, debeline od 6 mm do 24 mm, s tračno žagano in s skobljano sušilno površino. Stacionarno konvekcijsko sušenje lesa smo izvedli v laboratorijskem sušilnem kanalu pri konstantni temperaturi in relativni zračni vlažnosti (T = 30 °C, f = 85%), z variiranjem hitrosti zraka (v) od 0,6 m/s do 7,6 m/s. Med sušenjem smo v zaporednih časovnih intervalih gravimetrično določali povprečno lesno vlažnost (u), vlažnostni gradient in masni tok vode v okolico. V drugem delu raziskave se je kinetika konvekcijskega sušenja lesa uravnavala s trenutno doseženim masnim tokom vode z iterativnim prilagajanjem sušilnega potenciala v zaprto-zančnem računalniškem algoritmu. Sušilna hitrost se je splošno povečevala s hitrostjo gibanja zraka ob površini lesa ter zmanjševala z večanjem debeline preizkušancev. Pri majhnih hitrostih zraka ter manjših debelinah preizkušancev je bila sušilna hitrost pri izločanju proste vode pri preizkušancih s skobljano površino, večja kot pri vzporednih, z žagano površino, kar je posledica razlik v snovni prestopnosti. Povečanje začetne sušilne hitrosti (v &gt; 2,5 m/s) je pri preizkušancih večjih debelin povzročilo neposredno sušenje s padajočo sušilno hitrostjo, ob prevladujočem notranjem snovnem uporu. Adaptivno sušenje je bilo v splošnem hitrejše v primerjavi s konvekcijskim sušenjem pri konstantnih sušilnih pogojih. Pri visoki lesni vlažnosti in izločanju proste vode smo optimalni sušilni potencial dosegli z iterativnim prilagajanjem zračne vlažnosti in hitrosti zraka. Pri sušenju pod točko nasičenja lesnih vlaken in naraščanju notranjega snovnega upora dosežemo optimalni sušilni potencial s kombinacijo zračne vlažnosti in temperature sušenja.</dc:description><dc:publisher>[A. Straže]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:25:50</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>491</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 674.047.3(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1793673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
