Nastanek površinskega kalusa pri navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastanum)Pirnat, Marcel (Avtor) Oven, Primož (Mentor) Čufar, Katarina (Recenzent) navadni divji kostanjAesculus hippocastanumlesskorjapoškodbakaluslignosuberinski slojPri navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastanum L.) smo z lesnega cilindra odstranili skorjo v izmeri 30 x 30 mm. Na deblu smo naredili 8 poškodb 10. 8. 2006, vzorce pa odvzemali tedensko, vse do 28. 9. 2006. Z mikroskopom Nikon Eclipse E800 smo preiskovali histološki odziv na poškodbe v svetlem polju in v UV svetlobi. Zaporedja dogajanj smo analizirali kronološko. 7. dan po poškodbi na površini ranitve ni bilo moč opaziti nikakršne spremembe. V 14 dneh po poškodbi se je na površini razvila kalusna blazina. V njej je bilo mogoče anatomsko razlikovati 3 plasti: 1. tik ob eksponiranem lesu; 2. na površini kalusne blazine; 3. v osrednjem delu kalusne blazine. Na površini kalusa je bil že prisoten suberin v celičnih stenah. 21. dan po poškodbi so bile celice v notranjem delu kalusne blazine urejene v pravilnih radialnih nizih, na površini kalusne blazine pa so bile prisotne tudi debelejše celične stene. V osrednjem sloju kalusne blazine je bila zaznavna hiperplazija in hipertrofija celic. 28. dan po poškodbi je nastal nov plutni kambij, tik pod sklenjenim ligno-suberinskim slojem v tangencialni smeri. Na površini kalusne blazine so se pojavili tudi depoziti v lumnih celic, ki imajo, kakor tudi ligno-suberinski sloj, zaščitno funkcijo. 35. dan po poškodbi je bilo mogoče videti izrazitejši ligno-suberinski sloj. V osrednjem sloju kalusne blazine so se celice lignificirale v gnezdih. 42. dan po ranitvi se je pojavil vaskularni kambij, celične stene v kalusni blazini pa so se odebelile. Na 49. dan ni bilo delitvenih aktivnosti vaskularnega kambija. Pod ligno-suberinskim slojem so nastale nove, prav tako suberizirane plutne celice. Napredovala je tudi lignifikacija celic v tkivu pod in nad kambijem. Spremembe v ranitvenih tkivih so se odvijale vse do 28. 9. 2006. Aktivnost meristemov v normalnih rastnih pogojih se v tem času, na tej geografski širini, že konča. Ključna posledica poranitvenih aktivnosti je bil nastanek ligno-suberinskega sloja, ki zaščiti poškodovano območje pred izsuševanjem in okužbo z glivami.[M. Pirnat]20092014-07-11 12:25:21Diplomsko delo383UDK: 630*416:630*176.1COBISS_ID: 1744265sl