Zgradba in razvojna dinamika pragozdnega rezervata Donačka goraHajšek, Andrej (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) pragozdoviDonačka gorasestojne vrzelibukovi gozdovizgradba gozdovstalne raziskovalne ploskveNamen diplomske naloge je bil preučiti razvojno dinamiko sestojnih vrzeli in vzpostaviti trajno raziskovalno ploskev velikosti 0,8 ha v pragozdu Donačka gora. Pri popisu sestojnih vrzeli je bil uporabljen severnoameriški pristop (metoda linijskih presekov). Pragozd Donačka gora meri 37,54 ha, raziskavo pa je bila opravljena v srednjem, najbolj ohranjenem delu pragozda, v letu 2011. Na treh transektih je bilo evidentiranih 39 vrzeli in v njih popisanih 144 vrzelnikov. Delež vrzeli na celotni dolžini transektov je znašal 12,6 %, deležrazširjenih vrzeli pa 41,9 %. Srednja velikost vrzeli je merila 231,57 m2, 57 % vrzeli pa je bilo manjših od 200 m2. Ugotovljeno je bilo, da se v vrzelih pojavljajo vrzelniki v različnih stopnjah razkroja, kar kaže na postopno širjenje vrzeli. Z analizo je bilo ugotovljeno, da ima največ vrzeli med 2 in 5 vrzelnikov. Pomlajevanje poteka malopovršinsko v vrzelih, prevladujoča drevesna vrsta tako v pomladku kot v zgornji drevesni plasti pa je bila bukev. Svetloljubne drevesne vrste se uspešno pomlajujejo le v nekaterih vrzelih večjih od 500 m2. Analiza podatkov iz raziskovalne ploskve je pokazala, da znaša gostota živih dreves 175 dreves na hektar, volumen živih dreves pa 496 m3/ha. Frekvenčna porazdelitev premerov živih dreves na ploskvi po debelinskih stopnjah je padajoča, kar kaže na raznomerno zgradbo pragozda. Volumen odmrlih dreves je znašal 158,20 m3/ha ali 24,2 % od skupne lesne zaloge na raziskovalni ploskvi, kar kaže na pragozdni značaj teh sestojev. Med odmrlimi drevesi so prevladovale podrtice, njihov delež je znašal 83,4 % volumna odmrlih dreves.[A. Hajšek]20122015-07-10 13:09:10Diplomsko delo38061UDK: 630*22(497.4Donacka gora)(043.2)=163.6COBISS_ID: 3403430sl