<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zvoki gozda</dc:title><dc:creator>Mlakar Močilnik,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bagarič,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>zvok</dc:subject><dc:subject>estetska funkcija gozda</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Zvočna podoba gozda je zanimiva na več področjih. V diplomski nalogi so s pomočjo študija literature našteti in opisani najznačilnejši zvoki gozda (z.g.:oglašanje živali, zvoki vetra, rastlin in vode itd.) ter osvetljena področja, za katera so ti zvoki zanimivi: lovstvo, bioakustiko ter področje človekovega zdravja. Predstavljeno je, kako so z.g. vključeni v glasbeno-umetniška dela predvsem v skladbah slovenskih avtorjev in to z namenom razširiti pomen estetske funkcije gozda. Predstavljene so štiri skladbe (Drevesa B. Jež Brezavšček, Gozdni odmevi J. Ježa, Tango ptic Č. Sojar Voglarja, Turist A. Kumarja), ki so vključene tudi v internetno anketo o doživljanju z.g. V analizo je zajetih 428 odgovorov. Pokazala je, da so skladatelji bolj ali manj dosegli, da so si poslušalci ob poslušanju predstavljali gozd ter da se večini anketiranih gozd zdi zvočno zanimiv. Najpogostejše zvočne asociacije ob besedi gozd so šumenje in šelestenje, ptičje petje ter oglašanje drugih živali. Več kot polovica anketiranih se v gozdu ne srečuje z zvočnim onesnaženjem, druge najbolj moti hrup gozdne mehanizacije in prevoznih sredstev. Učinke z.g. na počutje je večina anketiranih opisala kot pozitivne.</dc:description><dc:publisher>[J. Mlakar Močilnik]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2015-07-10 13:07:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37891</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 78:630(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2338726</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
