Povezave med organsko snovjo in živim srebrom v obalnem morju in lagunahKoron, Neža (Avtor) Faganeli, Jadran (Mentor) Horvat, Milena (Član komisije za zagovor) severni JadranTržaški zalivMaranska lagunaGradeška lagunaonesnaženost vodaorganske snoviživo srebrobiogeokemijabiogeokemični cikliokoljski dejavnikivodni stolpecsdimentimakroagregatidisertacijeRaziskave so bile opravljene na več raziskovalnih postajah v Tržaškem zalivu in v lagunah Marano in Grado. Gre za okolja, v katerih vladajo različne fizikalne, kemijske in biološke razmere. Cilj doktorskega dela je bil preučiti povezave med organsko snovjo (OM) in živim srebrom (Hg) v omenjenih okoljih ter ugotoviti, kako različni okoljski dejavniki in različen izvor OM ter Hg vplivajo na morebitne povezave in njihov obseg. Tržaški zaliv je onesnažen s Hg iz rudnika Hg Idrija, laguni pa sta podvrženi vplivu dveh oblikHg iz dveh ločenih virov. En je prav tako idrijski rudnik, medtem ko je drugi nedolgo nazaj delujoča kloralkalna tovarna, locirana v zgornjem delu toka reke Aussa, ki se izliva v maranski sektor lagune. Delo se je osredotočalo na povezave med OM in Hg v vodnem stolpcu in sedimentih obeh sistemov. Izkazalo se je, da je organska snov v vodnem stolpcu Tržaškega zaliva pomemben vezalec Hg in tudi drugih kovin, povezav med njimi pa v sedimentih ni bilo mogoče zaznati. Podobno se je izkazalo tudi pri analizi vzorcev iz lagun. Razlike v povezavah med OM v vodnem stolpcu in sedimentih sopovezane z različno sestavo in strukturo OM, saj je v sedimentih večinoma mogoče najti močno rekalcitrantno OM, medtem ko je OM v vodnem stolpcu bolj biodostopna in vsebuje več funkcionalnih skupin, ki omogočajo vezavo kovin. V Tržaškem zalivu oz. celotnem severnem Jadranu občasno prihaja tudi do tvorbe makroagregatov, velikih skupkov OM. Raziskovanje mehanizmov njihove tvorbe in razgradnje ter sestave in strukture je izjemnega pomena, saj je s tem omogočentudi vpogled v dinamiko naravne OM v Tržaškem zalivu. Ob analizi netopne frakcije makroagregatov so bile zaznane visoke koncentracije nekaterihkovin, kar je kazalec vključitve mineralnih delcev v strukturo. Analiza topnega dela makroagregatov je pokazala, da ima raztopljena OM makroagregatov enake lastnosti in sposobnosti vezave Hg kot naravna OM v tem okolju. Združitev metode ultrafiltracije in uporabe radioaktivnih ali stabilnih izotopov bi v prihodnje pomembno pripomogla k še natančnejšemu poznavanju mehanizmov, ki vodijo do povezav med OM in kovinami v okolju. OM ima velik vpliv na biogeokemijsko kroženje Hg, saj je pomembna z vidika napajanja mikrobnega metabolizma, s tem pa tudi tistih mikrobov, ki vodijo pretvorbe Hg. Z izvedbo eksperimentov v okoljih, v katerih ima OM različen izvor, različen izvor ima pa tudi Hg, je bila potrjena hipoteza o pomembnosti biološke dostopnosti tako OM kot Hg pri tvorbi MeHg.[N. Koron]20132015-07-10 13:05:31Doktorska disertacija37758UDK: 550.47(262.3-17)(043.3)COBISS_ID: 775543sl