<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Začetek kambijeve aktivnosti in nastanek ranega lesa pri bukvi (Fagus sylvatica L.) iz dveh rastišč v rastni sezoni 2008</dc:title><dc:creator>Sitar,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Jožica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>Fagus sylvatica L.</dc:subject><dc:subject>ksilogeneza</dc:subject><dc:subject>nastanek lesa</dc:subject><dc:subject>kambijeva aktivnost</dc:subject><dc:subject>diferenciacija</dc:subject><dc:description>Raziskali smo začetek aktivnosti v kambijevi coni navadne bukve (Fagus sylvatica L.) na 2 rastiščih Panška reka (400 m n.m.v.) in Menina planina (1200 m n.m.v). Na 6 drevesih z vsakega rastišča smo spremljali začetek diferenciacije celic in nastajanje ranega lesa ksilemske branike 2008. V tedenskih intervalih, od 17. marca do 23. junija (Panška reka) oz. od 18. aprila do 18. julija (Menina planina), smo iz rastočih dreves odvzemali mikro izvrtke tkiv lesa, kambija in skorje. Z rotacijskim mikrotomom smo pripravili histološke rezine, jih obarvali z barviloma safranin in astra modro ter analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Na mikroskopskih preparatih tkiv smo prešteli število slojev celic v kambijevi coni in merili sirino tekoče ksilemske branike. Dormantna kambijeva cona dreves z obeh rastišč je bila široka od 4 do 5 slojev celic. Pri prvih testnih drevesih s Panške reke so se celične delitve v kambijevi coni začele med 14. in 24. aprilom, na Menini planini pa med 9. in 16. majem. Na obeh rastiščih smo že teden dni po aktivaciji zasledili prve celice v fazi postkambijske rasti, sinteza sekundarne celične stene pa se je pričela teden do 2 kasneje. Prva dokončno diferencirana vlakna s popolnoma izoblikovano celično steno smo na obeh rastiščih zasledili 5-6 tednov po aktivaciji kambijeve cone. Kambijeva cona je bila na rastišču Panška reka najširsa (10 - 14 slojev celic) med 2. in 16. junijem, na Menini planini pa se število celic po aktivaciji ni bistveno spreminjalo in je variiralo med 8 in 10 celicami v radialnem nizu. Do konca eksperimenta nismo opazili novo nastalih celic kasnega lesa. Ugotovili smo, da so tako med drevesi in med rastiščema obstajale razlike v dinamiki nastajanja lesa in v širini ksilemske branike.</dc:description><dc:publisher>[A. Sitar]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:25:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>343</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*811.13:176.1 (Fagus sylvatica L.)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1696393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
