<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Požar v knjižnici Fakultete za gradbeništvo in geodezijo</dc:title><dc:creator>Repše,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krainer,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>požar</dc:subject><dc:subject>simulacija požara</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>saje</dc:subject><dc:subject>vidljivost</dc:subject><dc:subject>porušitev</dc:subject><dc:subject>gorenje</dc:subject><dc:subject>požarna odpornost</dc:subject><dc:subject>varnost v primeru požara</dc:subject><dc:subject>koncentracija dima</dc:subject><dc:subject>požarna varnost</dc:subject><dc:subject>knjižnica</dc:subject><dc:description>Požar je kompleksen pojav, ki ga je v naravi nemogoče predvideti. Zato je smiselno, da si pomagamo
z računalniškimi programi, ki omogočajo oceno razvijanja požara in stranskih produktov, ki nastajajo
med gorenjem. Velikokrat se preiskovalci nesreč zatekajo k simuliranju situacij, ki jim omogoči
vpogled v vzroke nesreče in v to, kaj je potrebno pri zasnovah materialov ali prostorov spremeniti. V
prvem delu diplomske naloge sem povzel osnove in produkte gorenja. Predstavil sem tipičen razvoj
požara v objektu in posamezne faze požara. Nato sem opisal zakonodajo, ki ureja varstvo pred
požarom in tehnično smernico o požarni varnosti v stavbah. Da je požar v objektu možen, morajo biti
izpolnjeni trije ključni pogoji. V prostoru morajo biti prisotni zrak, toplota in dovolj goriva. V drugem
delu diplomske naloge sem modeliral 5 različnih scenarijev gorenja knjižnice na fakulteti s
programskim paketom FDS in Smokeview. Z različnimi scenariji sem hotel prikazati razvoj požara v
odvisnosti od lokacije požara in potek požara glede na spremenljive pogoje, ki jim je požar podvržen.
Na osnovi rezultatov računalniške simulacije sem naredil primerjavo med dvema skupinama
rezultatov glede na mesto vžiga. V zadnjem računskem primeru sem simuliral tudi gašenje požara s
pomočjo plina CO2, ki pride v poštev pri prostorih z velikim požarnim tveganjem in v prostorih z
občutljivo opremo. Na osnovi rezultatov sem pokazal, kako bi lahko izboljšali požarno varnost
fakultete in evakuacijsko pot v primeru požara v knjižnici. Ugotovil sem, da je požar izredno
nepredvidljiv in da ima posamezna spremenljivka v začetni fazi požara velik vpliv na njegov razvoj.
Obenem sem spoznal, da je lahko gašenje knjižnice s CO2 zelo učinkovito, saj s tem ne poškodujemo
opreme. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti zakasnitvi gašenja, da imajo osebe dovolj časa za
varen umik iz prostora.</dc:description><dc:publisher>[N. Repše]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:18:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32695</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.84:624:727.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6131041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
